Kostak d.d.

Glasnik Kostaka

Odgovorni urednik:

Priprava in oblikovanje za tisk:Tisk:Naklada:

Mojca BrinovecUredni{ki odbor: Miljenko Muha, Jo`e Leskovar,Sonja Avsenak, Anica Topolov{ek, Darja Modic,Elizabeta Cemi~, Branko Lavren~i~, Mojca Brinovec

Branko Lavren~i~Tiskarna Jordan, Kr{ko

350 izvodov

2Zapis poteka 8. Sejeskup{~ine delni~arjev

2

4

Iz vsebine:

ŠTEVILKA 5oktober 2001

Nekaj o komunali

Evro 4

Pokojninska reforma

Spo{tovane sodelavke in sodelavci!

Pri svojem delu si prizadevamo, da so na{e usmeritve in poslovne poteze pravilne. Ni~ pa ni lep{ega, kot to,da za opravljeno delo prejmemo tudi neposredno potrditev pristojnih slu`b, poslovnih partnerjev in podporo vaszaposlenih.

V preteklem mesecu so na{e usmeritve, napore in dose`kepotrdili ob~inski svetniki s svojimi sklepi, lastniki dru`be naskup{~ini delni~arjev in sodi{~e s sodbo. Zastavljeni cilji `epostajajo del sedanjosti.

V nadaljevanju vas `elimo z vsemi dogajanji podrobnoseznaniti. Prav iz tega razloga je pred vami `e nova {tevilka na{egaGlasnika in upamo, da ga boste z zanimanjem prebrali.

[e naprej vam `elimo lepo jesen in polno uspehov pri delu.

Uprava dru`be Kostak d.d.

S T R A N 2 G L A S N I K K O S T A K A

“ Za nami potop."(Po bitki pri Rossbachu, 1757, Pompadour, madame de, 1721-1764)

Zapis o poteku 8. seje skup{~ine delni~arjev dru`be Kostak d.d.

Skup{~ina delni~arjev dru`be jepotekala dne 26. 9. 2001. Prisotnih jebilo 97 % kapitala. Za predsednico jebila izvoljena ga. Marija Pe~jakPo`ek. Sprejeti so bili sklepi opotrditvi Letnega poro~ila dru`be zaposlovno leto 2000, o razporeditvidobi~ka, ki ne bo namenjen izpla~iludividend, o raz{iritvi dejavnostidru`be, o oblikovanju Sklada lastnihdelnic in o imenovanju revizijskedru`be. Skup{~ina se je seznanila znovim predstavnikom sveta delavcev

v nadzornem svetu dru`be Kostak.Predlagani sklep uprave o zmanj-{anju osnovnega kapitala z umikomdelnic je bil umaknjen iz dnevnegaredanapredlog Ob~ineKr{ko.

Ve~inska lastnika Ob~ina inBegrad sta glasovala usklajeno.Ob~ina podpira namero dru`beBegrad, da se umakne iz kapitalskestrukture Kostaka s prodajo delnic.Ob tem je ob~inski svet sklenil, daOb~ina vodi razgovore za pridobitevve~ine delnic (ve~ kot 50 %).

V kolikor jim bo uspelo pridobitive~inski dele`, so se s sklepom ozmanj{anju osnovnega kapitala zave-zali, da bodo pristopili k spremembikoncesijskih aktov za izvajanjegospodarskih javnih slu`b tako, da seKostaku podelijo dolo~ene konce-sijebrez javnega razpisa.

Dru`ba GIP-O Posavje d.o.o. jeza {tiri sklepe skup{~ine najavilaizpodbojno to`bo.

Radi bi vas obvestili o "re{enih" gospodarskih sporih:

Sklep Sodba

Vi{je sodi{~e v Ljubljani je me-seca julija letos odlo~alo o prito`bidru`be Togrel zoper sklep Okro-`nega sodi{~a, s katerim je bila pre-povedana odtujitev, obremenitev indajanje v najem nepremi~nin tervknji`ba lastninske pravice naTogrel. Imenovano prito`bo je so-di{~e zavrnilo in potrdilo veljavnostna{e za~asne odredbe.

S sodi{~a smo pridobili te`kopri~akovano sodbo, s katero so bilirazveljavljeni vsi sklepi skup{~ineTogrela, kar pomeni, da Kostakostaja edini lastnik Togrela. Sodi{~eje razsodilo, da je Dru`bena pogo-dba o ustanovitvi dru`be Togrel,sklenjena med Kostakom in Oso 1(sedaj Gip-o Posavje) ni~na, karpomeni, da je Togrel dol`an Kostaku

omogo~iti upravljanje v stanju, vkakr{nem je bil Togrel pred skle-nitvijo omenjene pogodbe. Osa 1 jedol`na vrniti Kostaku svoj celotniposlovni dele`vTogrelu.

Na sodbo je mogo~e podati pri-to`bo. V kolikor bo le ta vlo`ena vzakonitem roku bo o njej odlo~aloVi{je sodi{~e.

Tako sektor Komunala kot podjetjese morata uveljaviti z ustreznimpristopom pri izvajanju javnih slu`b,tako razvojno kot tudi cenovno.Predvsem moramo ugotoviti, kak{ne

so `elje, potrebe in interesi upora-bnikov storitev. V tokratni {tevilkiGlasnika nam je podana prilo`nost,da na kratko poudarimo nekajnajpomembnej{ih zna~ilnosti posa-

meznih dejavnosti:

podjetje Kostak upravlja in vzdr`ujepribli`no 430 km vodovodnega

Dejavnost oskrba z vodo:

Nekaj o na{i komunali

Sliki septemberske akcije zbiranja nevarnih odpadkov

S T R A N 3G L A S N I K K O S T A K A

Izrazi v vsakdanji uporabi (do sedaj) Pravilno izra`anjeKanta, zabojnik, ..........................................Posoda za odpadkeSanitarna deponija .....................................Odlagali{~e nenevarnih odpadkovKontejner ...................................................Kontejner, vendar samo za velikost nad 1.100 litrov

"Premnogo stvari ~as izzori dopristne cene in popolnosti. "

Shakespeare, William

omre`ja s 100 razli~nimi objekti(zajetja, ~rpali{~a, pre~rpali{~a invodohrani), ki postaja iz leta v letozahtevnej{e. V bodo~e bo potrebnoveliko pozornosti posve~ati zago-tavljanju kvalitetnej{ih vodnih virovter zni`anju stro{kov, prvenstveno zzamenjavo predimenzioniranih ~r-palk vgrajenih na obstoje~ih ~rpa-li{~ih, ki so izredno velike porabniceelektri~ne energije.

vsikanalizacijski sistemi na obmo~juob~ine Kr{ko so brez ~istilnih napravin so po ve~ini me{ani sistemi starej-{ih letnikov, zgrajeniso zgolj na obmo~jusredi{~a Kr{kega,Leskovca in ado-vinka, delno na Se-novem in v Bresta-nici ter v mestnemsredi{~u Kostanjevice terPodbo~ju.

Prva ~istilna naprava v Kostan-jevici je v zaklju~ni fazi izvedbe,pripravljata pa se nova projekta zaizgradnjo ~istilne naprave za po-dro~je Kr{kega ter projekta za~istilno napravo za Brestanico in Se-novo.

na{e podjetje izvaja storitve odvozain shranjevanja odpadkov za cca

96 % vseh ob~anov ter vsa podjetjaob~ine Kr{ko. Nekaj najpomem-bnej{ih akcij, ki jih poleg rednegaodvoza izvajamo v okviru dejavnost:

akciji odvoza kosovnih odpad-kov iz gospodinjstev in pranje za-bojnikov vr{imo dvakrat letno,

zbiranje odpadnega papirja v na-me{~ene zabojnike izvajamo v na{iob~ini `evrsto let,

zbiranje nevarnih odpadkov izgospodinjstev smo izvedli v mesecuseptembru. Akcijo je ob na{emsodelovanju izvajalo podjetje EKOLES in je uspe{no zaklju~ena.Zbranih je bilo za 50 % ve~ odpad-kovkotv letu 2000.

Za vse zgoraj navedene storitveoziroma akcije na{e potro{nikeobve{~amo preko sredstev javnegaobve{~anja, na zadnji strani polo-`nice, individualno z letaki,..

Skladno z novo zakonodajo `elimovse zaposlene opozoriti na pravilnoizrazoslovje, ki se naj uporablja privsakokratnem komuniciranju medzaposlenimi in s strankami:

Pri dejavnosti ravnanje z odpadkibodo v prihodnjih letih aktivnostiusmerjene v pripravo sistema lo-~enega zbiranja odpadkov terizgradnjo zbirnega centra, ki bo popredvidenih projektih lociran priodlagali{~u nenevarnih odpadkov inbo namenjen zbiranju, obdelavi inplasmaju lo~enih frakcij komunalnihodpadkov.

Podajamo vam nekaj informacij olo~enem zbiranju odpadkov, kar po-

meni lo~evanje odpadkovpo vrstah odpadkov na izvo-ru nastanka. Lo~eno bomozbirali tiste odpadke, ki jihlahko ponovno uporabimo,in sicer papir, steklo, plasti-~ne mase, kovine in biolo-{ke ostale odpadke na t.i.zbirnih mestih za lo~enefrakcije. Skupni cilj jezmanj{ati koli~ino odlo`e-nih odpadkov za 50%.Primer zbirnega mesta pri-

kazuje spodnja slika.

Na koncu pa informacija, ki boburila duhove po prejemu polo`nic zakomunalne storitve meseca januarja2002. Vlada Republike Slovenije je zUredba o taksi za obremenjevanjeokolja zaradi odlaganja odpadkovpredpisala dodatno obremenitev zavse uporabnike odlagali{~a, zaradiobremenjevanja tal s koli~inoodlo`enih odpadkov in obre-menjevanje zraka z emisijo metana,ki jo bodo dol`na pla~evati vsagospodinjstva na obmo~jih organi-ziranega rednega odvoza odpadkovin podjetja od 1.1.2002 naprej. Poinformativnih izra~unih bo le tazna{ala cca 150,00 SIT/na prebi-valca/namesec.

: na{e podjetje izvaja stori-tve pogrebne dejavnosti po naro~ilustrank in je upravljavec pokopali{~aKr{ko. e vrsto let se soo~amo s pro-blemom nespo{tovanja dolo~il ob-~inskega odloka oziroma nelojalnokonkurenco, kar povzro~a izgubodejavnosti. V sprejemanju je noviodlok,ki naj bi zadevo raz~istil.

: tr`nica naVidmu je v upravljanju na{egapodjetja. V leto{njem letu se do-grajuje objekt z ribarnico, v planu paje tudi izvedba kro`nega prometa, zizvozompri Elektru in c.4. Julija.

Dejavnost odvajanje odplak:

Dejavnost ravnanje z odpadki:

Pogrebna in pokopali{ka de-javnost

Upravljanje s tr`nico

�

�

�

Ne zavedamo se dovolj, da jezdravo okolje edina dedi{~ina, ki jolahko zapustimo svojim potomcem,zato moramo osvestiti vse zaposlenein na{e ob~ane, kako pomembno je,da poskrbimo za ~isto okolje in zaodstranjevanje odpadkov na okoljuprimeren na~in.

S T R A N 4G L A S N I K K O S T A K A

Evro

S 1. januarjem 1999 je evro postalzakonito pla~ilno sredstvo pribrezgotovinskem poslovanju v 11dr`avah evropske monetarne unije.Po tem datumu je tudi v dolo~enihbankah mogo~e poslovanje invar~evanje v evru. ~e se odlo~ate za

ne pozabite nadejstvo, da bo evro 1. januarja 2002 vceloti nadomestil valute 11 dr`av,~lanic evropske monetarne unije(razen vVeliki Britaniji, na {vedskemin Danskem). Poslovili se bomo odnekaterih najbolj privla~nih valut, kot

so marka, lira, {iling in druge. Tujevalute z evrskega obmo~ja lahkozamenjate do 31.12.2001 brezpla-~no, po novem letu pa bodo bankeobra~unale provizijo. Po 28. 2. 2002bodo valute iz evrskega obmo~jaumaknjene iz obtoka, menjava pa sebo v na{ih bankah vr{ila predvidomado 30. 6. 2002. Z zamenjavo je pa-metnopohiteti.

devizno var~evanje,

Pokojninska reforma

Uprava Kostaka je ob koncu pre-teklega leta seznanila Svet delavcevin Sindikat dru`be Kostak o zna~ilno-stih prostovoljnega dodatnega poko-jninskega zavarovanja, katerega jeuvedel Zakon o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju. Dru`ba jedo sedaj prejela nekaj ponudb izva-jalcev prostovoljnega pokojninskegazavarovanja, vendar je pokojninski ininvalidski zakon z dav~nega vidikazelo nejasen, kar pomeni, da bomomorali po~akati, da bo zakonodajalecjasno opredelil omenjano zakono-dajo.

Zaradi vse te`jih pogojev upoko-jevanja smo prisiljeni v prihodnjetudi sami var~evati. Kot ena od mo`n-osti varnega in donosnega var~evanjase pojavljajo tudi

ki pa so zaradi svoje trenutnenakupne cene najcenej{a oblikadodatnega pokojninskega zavaro-vanja. Poleg pokojninskega zavaro-vanja pa nam nudijo tudi `ivljenjskozavarovanje.

Pokojninski boni vam dajejopravico, da jih zamenjate za polico

dodatnega pokojninskega zavaro-vanja pri Prvem pokojninskem skla-du Republ ike Sloveni je (vnadaljevanju PPS). Do 13.07.2002lahko imetnik pokojninskega bonakupi in zamenja pokojninske bone zazavarovalno polico PPS-a. Zavaro-vanje je sklenjeno z zamenjavopokojninskih bonov za zavarovalnopolico in se opravi preko borznoposredni{ke dru`be. Do 60 letastarosti zavarovanca oz. do prejemaprve pokojnine, zagotavlja zavaro-

valna polica Prvega pokojninskegasklada , podopolnjenem 60 letu starosti pa

Topomeni, da so zavarovanci lahko tudi`e obstoje~i upokojenci ne glede nanjihovo trenutno starost. Na dan21.8.2000 je zna{ala

Od tevrednosti se ra~una tako vi{inapokojnine kot tudi odkupna vrednost

zavarovalne police v primeru smrtizavarovanca.

POKOJNINSKIBONI,

`ivljenjsko zavarovanje

do`ivljenjsko mese~no pokojnino,vendar ne prej kot s 13.07.2004.

zajam~ena vre-dnost 1 bona 252,7 SIT.

Ko smo stari 20 let, nas skrbi, kajsi drugi mislijo o nas. Pri 40 tihnas ne zanima, kaj si drugi mislijoo nas. Pri 60 tih pa ugotovimo, dasploh nikoli niso mislili na nas!

NASPROTOVANJE"Kaj??? Osemdeset let si star pase bo{ poro~il? Koliko jih ima patvoja zaro~enka?""Šestnajst jih bo imela prihodnjimesec.""In kdaj bo poroka?""Ne vem {e, ker njeni stari nekajkomplicirajo."

NEKAJ NA NAŠ RA^UN:

" Ljudje!" Zakri~i {ef cestnegapodjetja. "Danes pljunite v roke!Ulica mora biti razkopana dodanes popoldan. Potem sledikolektivni dopust! "