011 (2002) krivichnoprocesno pravo (p.568)

8/15/2019 011 (2002) Krivichnoprocesno pravo (p.568)

1/567

1

Prof. d-r Zoran SulejmanovDoc. d-r Dejan SulejmanovKRIVI^NO PROCESNO PRAVO


2/567

2

R E C E N Z E N TProf. d-r Jovan Proevski


3/567

3

ZORAN SULEJMANOVDEJAN SULEJMANOV

KRIVI^NOPROCESNO PRAVOTRETO IZMENETO I DOPOLNETO(NEPE^ATENO) IZDANIE

Skopje, 2012


4/567

4

CIP Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka"Sv. Kliment Ohridski", Skopje

343. 2 (075.8)343. 2 (497.17) (075.8)

SULEJMANOV, Zoran i SULEJMANOV DejanKrivi~no procesno pravo/ Zoran i Dejan Sulejmanovi,- Skopje: 2012. - 568 str. ; 24 smfusnoti kon tekstot, - bibliografija: str. 547-568

a) Krivi~no procesno pravo - U~ebnicib) Krivi~no procesno pravo - Makedonija - U~ebnici


5/567

5

S O D R @ I N A_________________________________________________________________

UVOD VO KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVOGlava I POIM, PREDMET I ZADAÎ NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVOI. POIM NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO .......................... 19II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO .................. 24III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO ............... 25IV. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO I

DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO .................................................... 251. Odnos na krivi~noto procesno i materijalnoto

krivi~no pravo ..................................................................................... 252. Odnos na krivi~noto procesno pravo i drugite

krivi~nopravni nauki ........................................................................ 272.1. Krivi~noto procesno pravo i kriminologijata ................... 272.2. Krivi~noto procesno pravo i kriminalistikata ................ 292.3. Krivi~noto procesno pravo i sudskata psihologija ............ 302.4. Krivi~noto procesno pravo i sudskata psihopatologija ... 312.5. Krivi~noto procesno pravo i sudskata medicina ................ 31

2.6. Krivi~noto procesno pravo i kriminalnata politika ...... 31Glava II ISTORISKI OSVRT NA KRIVI^NATA POSTAPKAI. AKUZATORNA (STRANE^KA) KRIVI^NA POSTAPKA ........ 33II. INKVIZICIONA KRIVI^NA POSTAPKA .............................. 35III. ME[OVITA KRIVI^NA POSTAPKA ......................................... 39IV. ANGLISKA KRIVI^NA POSTAPKA .......................................... 41V. MAKEDONSKA KRIVI^NA POSTAPKA .................................... 42

Glava III IZVORI I VA@EWE NA KRIVIÂTA POSTAPKAI. IZVORI NA KRIVI^NATA POSTAPKA ...................................... 47

1. Vnatre{ni propisi kako izvor na krivi~nata postapka .............. 472. Me|unarodni dogovori kako izvor na krivi~nata postapka ........ 493. Sudskata praktika kako izvor na krivi~nata postapka ................ 584. Tolkuvawe vo krivi~noto zakonodavstvo ......................................... 59

II. VA@EWE NA KRIVI^NO PROCESNOTO

ZAKONODAVSTVO ................................................................................. 601. Vaèwe na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo so ogled na


6/567

6

vremeto ................................................................................................... 602. Vaèwe na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo so ogled na

mestoto ................................................................................................... 613. Vaèwe na krivi~noprocesnoto zakonodavstvo so

ogled na licata ..................................................................................... 61

Glava IV KRIVI^NO PROCESNI NAÊLAI. Na~elo na akuzatornost ......................................................................... 57II. Na~elo na oficielnost ........................................................................ 71III. Na~elo na zakonitost .......................................................................... 72IV. Na~elo na oportunitet ....................................................................... 74V. Na~elo na kontradiktornost .............................................................. 84VI. Na~elo na usmenost .............................................................................. 85VII. Na~elo na neposrednost .................................................................... 86VIII. Na~elo na javnost ............................................................................... 88IX. Na~elo na vistinata ............................................................................ 89X. Na~elo na pravna sigurnost ................................................................ 96XI. Na~elo na pove}estepenost na krivi~nata postapka ................... 97XII. Na~elo na pravna pomo{ ................................................................... 98XIII.. Na~elo na procesna ekonomija ...................................................... 99

I DELSUBJEKTI NA KRIVI^NATA POSTAPKAGlava I POIM, NAÊLA I ULOGA NA KRIVI^NIOT SUDI. POIM NA KRIVI^NIOT SUD ......................................................... 102II. NAÊLA NA KRIVI^NIOT SUD .................................................. 104

1. Na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata na vr{eweto nasudskata funkcija .............................................................................. 1041.1. Sudovite se osnovaat so zakon ................................................. 104

1.2. Nezavisnost i samostojnost na sudskata funkcija ............. 1041.3. Na~elo na aktivnost na krivi~niot sud ............................... 1051.4. Na~elo na procesna akvizicija ............................................... 1051.5. Na~elo na slobodno sudisko uveruvawe ................................ 1061.6. Na~elo na postojanost na krivi~niot predmet ................... 106

2. Na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot vid na sudskatafunkcija i koi se povrzani so izvesni individualnii kolektivni prava ............................................................................ 1072.1. U~estvo na gra|anite vo sudeweto .......................................... 1072.2. Izbornost bez ograni~uvawe na traeweto na

mandatot na nositelite na sudskata funkcija. ..................... 116


7/567

7

2.3. Inkopatibilnost na sudskata funkcija so vr{ewetona druga javna funkcija, profesija ili ~lenstvo vo politi~kapartija i zabrana na politi~koorganizirawe i dejstvuvawe vo sudstvoto .............................. 110

2.4. Sudiski imunitet ....................................................................... 1102.5. Kolegijalnost (zbornost) vo sudeweto .................................. 1102.6. Upotreba na svojot jazik vo postapkata pred sudot. ........... 112

3. Ostanati na~ela .................................................................................... 1123.1. Na~elo na sloboda i li~na sigurnost .................................... 1133.2. Na~elo na ednakvost na site gra|ani vo za{titata na

svoite prava pred sudot i zakonot ........................................... 1143.3. Na~elo na prezumcija na nevinost ......................................... 1143.4. Na~elo na zabrana na tortura, ................................................ 1153.5. Na~elo na nepostapuvawe po slu`bena dol`nost .............. 1153.6. Na~elo na odbrana ...................................................................... 1153.7. Na~elo na zabrana na sudewe vo otsustvo na obvinetiot .. 1153.8. Na~elo favor libertatis .................................................................. 117 3.9. Na~elo na za{tita na li~nata sloboda ................................. 1193.10. Na~elo beneficium cohaesionis ................................................ 119 3.11. Na~elo na zabrana na reformatio in peius ................................ 120 3.12. Na~elo na nadomest na {teta za neosnovana osuda ........... 1213.13. Na~elo na pravna pomo{ na neuka stranka ........................ 1213.14. Na~elo ne bis in idem ................................................................. 122

3.15. Ekskluziono na~elo ................................................................. 1224. Ograni~uvawa na slobodite i pravata na subjektite vokrivi~nata postapka ......................................................................... 122

III. ULOGA NA SUDOT............................................................................... 124IV. ORGANIZACIJA I SOSTAV NA SUDOVITE ......................... 132V. IZZEMAWE ............................................................................................. 135

1. Poim na izzemaweto ............................................................................. 1412. Osnovi za izzemaawe ............................................................................ 1423. Postapka okolu izzemaweto ............................................................... 142

VI. NADLE@NOST NA SUDOVITE ..................................................... 142

1. Poim i vidovi nadle`nost ................................................................. 1422. Stvarna nadle`nost (nadle`nost spored materijata) ................. 1423. Mesna nadle`nost (nadle`nost spored teritorijata) ................ 143

3.1. Redovna mesna nadle`nost ........................................................ 1443.2. Vonredna mesna nadle`nost ..................................................... 146

4. Funkcionalna nadle`nost (rasporeduvawe na odredenifunkcii vo ist krivi~en predmet me|u razli~ni sudovispored stepeni ili stadiumi i organi). ....................................... 148

5. Personalna (li~na) nadle`nost ....................................................... 1496. Spojuvawe i razdeluvawe na krivi~nata postapka ....................... 149

7. Posledici od nenadle`nost i sudir na nadle`nosti .................. 150


8/567

8

Glava II KRIVI^NOPROCESNI STRANKI I UÊSNICI VO KRIVI^NATAPOSTAPKAI. POIM NA KRIVI^NOPROCESNA STRANKA .......................... 155II. JAVEN OBVINITEL ............................................................................ 156

1. Poim na javno obinitelstvo i javen obvinitel ............................. 1562. Organizacija na javnoto obvinitelestvo ........................................ 1573. Nadle`nost na javniot obvinitel .................................................... 162

III. O[TETENIOT KAKO SUPSIDIJAREN TU@ITEL ............. 1621. Poim na supsidijaren tuìtel .......................................................... 1632. Procesna polo`ba i ovlastuvawa na supsidijarniot

tuìtel ................................................................................................ 165IV. PRIVATEN TU@ITEL ...................................................................... 166

1. Poim na privatna tu`ba i privaten tuìtel ................................ 1662. Procesna polo`ba i prava na privatniot tuìtel ..................... 169

V. OBVINET I BRANITEL VO KRIVI^NATA POSTAPKA... 1691. Obvinet ................................................................................................... 169

1.1. Poim na obvinet ......................................................................... 1691.2. Procesna polo`ba i prava na obvinetiot ............................ 1701.3. Ispituvawe na li~nosta na obvinetiot vo krivi~nata

postapka .......................................................................................... 1731.4. Otsutnost ili smrt na obvinetiot ......................................... 180

2. Branitel ................................................................................................ 1802.1. Poim na odbrana ......................................................................... 1802.2. Vidovi na formalna odbrana ................................................... 1812.3. Postavuvawe branitel .............................................................. 1822.4. Prava i dol`nosti na branitelot .......................................... 184

VI. UÊSNICI VO KRIVI^NATA POSTAPKA .......................... 1861. O{teten i negovoto o{tetno barawe .............................................. 186

1.1. Poim na o{teten i atheziona postapka ................................ 1861.2. Procesna polo`ba i prava na o{teteniot vo

krivi~nata postapka .................................................................... 189

2. Organi na vnatre{ni raboti ............................................................. 1903. Zastapnici ............................................................................................. 1954. Polnomo{nici ...................................................................................... 196

II DELKRIVI^NOPROCESNI DEJSTVIJAGlava I ZA KRIVI^NOPROCESNITE DEJSTVIJAI. POIM, VREME I MESTO NA PREZEMAWETO NA

PROCESNITE DEJSTVIJA ............................................................... 199


9/567

9

1. Poim na procesnite dejstvija ............................................................ 1992. Mestoto na prezemawe na procesnite dejstvija ............................ 1993. Vreme na procesnite dejstvija ........................................................... 200

3.1. Vovedni zabele{ki .................................................................... 200

3.2. Rokovi ........................................................................................... 2003.3. Vra}awe vo porane{na sostojba (restitutio in integrum) ........ 202II. KRIVI^NI SPISI ............................................................................. 204

1. Podnesoci ............................................................................................... 2052. Zapisnici ............................................................................................... 2073. Odluki ..................................................................................................... 2094. Soop{tuvawe i dostavuvawe pismena i

razgleduvawe na spisi ...................................................................... 211III. TRO[OCI VO KRIVI^NATA POSTAPKA ............................. 215

Glava II DOKAZI I DOKA@UVAWEI. POIM NA DOKAZ I DOKAZNO SREDSTVO ............................... 219II. VIDOVI NA DOKAZI......................................................................... 222III. DOKA@UVAWE I NEGOVATA FUNKCIJA ............................. 225IV. PREDMET NA DOKA@UVAWETO (THEMA PROBANDI) ......... 228V. POSTAPKA OKOLU DOKA@UVAWETO .................................... 232

1. Tovar na iznao|awe i predlagawe dokazi (onus probandi) i

izveduvawe na dokazi ........................................................................ 2321.1. Tovar na iznao|awe i predlagawe na dokazi ........................ 2321.2. Izveduvawe i obezbeduvawe na dokazi .................................. 235

2. Ocena na dokazite ................................................................................. 236VI. DOKAZNI TEORII ............................................................................ 238

1. Teorija na legalni dokazi .................................................................. 2382. Teorija na slobodna ocena na dokazite ........................................... 241

Glava III DOKAZNI SREDSTVAI. UVID............................................................................................................ 243

1. Poim i subjekti na uvidot .................................................................. 2432. Na~in i vreme na vr{eweto na uvid ................................................ 246

II. SVEDOK .................................................................................................... 2471. Poim na svedok ...................................................................................... 2472. Dol`nost za svedo~ewe ....................................................................... 2483. Postapka na soslu{uvawe svedok ..................................................... 251

3.1. Psihologija na iskazot na svedokot i vidovina svedoci ....................................................................................... 251

3.2. Zemawe iskaz na svedok ............................................................. 2563.3. Soo~uvawe .................................................................................... 258


10/567

10

3.4. Prepoznavawe na lica i predmeti ......................................... 2593.5. Zakletva (iuramentum) ................................................................ 2603.6. Za{tita na svedok ...................................................................... 261

4. Ocenka na dokaznata vrednost na iskazot na svedok .................... 262

III. VE[TAK .................................................................................................. 2661. Poim na ve{tak i ve{ta~ewe ............................................................ 2662. Odreduvawe i izzemawe na ve{tak ................................................... 2673. Postapka pri ve{ta~eweto ................................................................ 2684. Vidovi na ve{ta~ewe ........................................................................... 2695. Ocena na dokaznata vrednost na iskazot na ve{tak ..................... 272

IV. PRIZNANIE I POREKNUVAWE ................................................. 2731. Raspit na obvinetiot ........................................................................... 274

1.1. Poim na raspit na obvinetiot ................................................ 2741.2. Postapka na raspit na obvinetiot ......................................... 275

2. Priznanie ............................................................................................... 2763. Otpovikuvawe na priznanieto .......................................................... 2784. Ocena na dokaznata vrednost na priznanieto

i poreknuvaweto ................................................................................ 278V. MATERIJALNI DOKAZI.................................................................. 280

1. Poim i vidovi na materijalni dokazi ............................................. 2802. Otkrivawe, pribirawe i obezbeduvawe na

materijalnite dokazi........................................................................ 2803. Izveduvawe i dokazna vrednost na materijalnite dokazi .......... 281

4. Pretresuvawe na dom i drugi prostorii ......................................... 2815. Pretresuvawe na lica.......................................................................... 2836. Privremeno odzemawe na predmeti .................................................. 2847. Postapka so somnitelni predmeti ................................................... 2898. Odzemawe na spisi ................................................................................ 2899. Odzemawe na po{tenski pratki ........................................................ 29010. Posebni istra`ni merki .................................................................. 291

III DELTEK NA KRIVI^NATA POSTAPKAGlava I OTKRIVAWE NA KRIVI^NOTO DELO I STORITELOT -PRETKRIVI^NA POSTAPKA

I. PRETKRIVI^NA POSTAPKA ......................................................... 2991. Poim na pretkrivi~na postapka ....................................................... 2992. Povodi za poveduvawe na krivi~nata postapka ............................. 300

2.1. Krivi~na prijava ........................................................................ 3012.2. Neposredno zabele`uvawe na javniot obvinitel ............... 3022.3. Glas i notornost ......................................................................... 302

2.4. Postapka po povodite ................................................................ 304


11/567

11

3. Zapo~nuvawe na pretkrivi~nata postapka ..................................... 3074. Predmet na pretkrivi~nata postapka ............................................. 3075. Organi nadle`ni za vodewe na pretkrivi~nata postapka .......... 3086. Dejstvija vo pretkrivi~nata postapka ............................................ 309

7. Zavr{uvawe na pretkrivi~nata postapka ...................................... 310II. MERKI ZA OBEZBEDUVAWE PRISUSTVO NAOBVINETIOT VO POSTAPKATA ................................................. 3111. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 3112. Pokana ..................................................................................................... 3113. Doveduvawe (priveduvawe) ................................................................. 3124. Vetuvawe na obvinetitot deka nema da go napu{ti

prestojuvali{teto ............................................................................ 3125. Drugi preventivni merki so koi se obezbeduva prisustvo na

obvinetiot .......................................................................................... 3136. Garancija................................................................................................. 3157. Pritvor (preventivno li{uvawe od sloboda) ............................... 316

6.1. Poim, celi i osnovi za opredeluvawe ................................... 3166.2. Pritvor vo redovnata postapka .............................................. 3196.3. Pritvor vo skratenata postapka ............................................ 3216.4. Pritvor vo postapkata sprema maloletnici ....................... 3226.5. Pritvor vo postapkata za ekstradicija ................................ 3246.6. Drugi vidovi pritvor ................................................................ 3246.7. Traewe i ukinuvawe na pritvorot ......................................... 332

6.8. Postapuvawe so pritvorenicite ............................................ 335Glava II KRIVI^NA POSTAPKA PRED PRVOSTEPENIOT SUDI. PRETHODNA KRIVI^NA POSTAPKA (PRV STADIUM) ..... 337

1. Poveduvawe na krivi~nata postapka (prva faza) ......................... 3371.1. Poveduvawe na krivi~nata postapka i nejzina zada~a ...... 3381.2. Akti za poveduvawe na krivi~nata postapka ....................... 3381.3. Postapka i re{enie po baraweto

za sproveduvawe istraga ............................................................. 3401.4. Postapka po predlogot za podigaweneposredno obvinenie ................................................................. 342

2. Istraga (vtora faza)............................................................................ 3442.1. Poim i celi na istragata ......................................................... 3442.2. Nadle`ni organi i sproveduvawe na istragata .................. 3442.3. Polo`ba i prava na strankite vo istragata ........................ 3482.4. Prekinuvawe na istragata ....................................................... 3492.5. Zavr{uvawe i zapirawe na istragata .................................... 3502.6. Istraga po barawe na o{teteniot kako tu`itel i

privatniot tu`itel ..................................................................... 3523. Podigawe na obvinenie (treta faza) ............................................... 353


12/567

12

3.1. Poim i vidovi na obvinenie .................................................... 3543.2. Obvinitelen akt, obvinitelen predlog i

privatna tu`ba ............................................................................. 3543.3. Kontrola na obvinitelniot akt ............................................. 357

a) Ispituvawe na obvinitelniot aktpo slu`bena dol`nost ............................................................ 358b) Ispituvawe na obvinitelniot akt po barawe

na obvinetiot: Prigovor protiv obvinitelen akt ......... 362v) Ispituvawe na obvinitelniot akt po barawe

na pretsedatelot na sovetot pred koj trebada se odrì glavniot pretres ............................................... 363

3.4. Pravosilnost na obvinitelniot akt ..................................... 3643.5. Izmena i pro{iruvawe na obvinenieto ............................... 365

II. GLAVNA KRIVI^NA POSTAPKA - GLAVEN PRETRES(VTOR STADIUM) .................................................................................. 3651. Podgotvuvawe na glavniot pretres (prva faza) ............................ 365

1.1.Zakaùvawe na glavniot pretres............................................. 3661.2. Pribirawe i izveduvawe na dokazi pred

glavniot pretres ........................................................................... 3671.3. Odlagawe i zapirawe na postapkata vo tekot na

podgotvuvaweto na glavniot pretres ....................................... 3682. Odrùvawe na glavniot pretres (vtora faza) ............................... 369

2.1. Rakovodewe so glavniot pretres ............................................. 369

2.2. Tek na glavniot pretres ............................................................ 3712.3. Zapisnik i izdvojuvawe na zapisnik naglavniot pretres ........................................................................... 375

2.4. Odlagawe i prekinuvawe na glavniot pretres .................... 3824. Donesuvawe na presudata (treta faza) ............................................ 383

3.1. Poim i zna~ewe na presudata .................................................. 3833.2. Izrekuvawe na presudata .......................................................... 3843.3. Predmet na presudata i nejziniot odnos so

predmetot na obvinenieto .......................................................... 3863.4. Vidovi na presudi ....................................................................... 391

a) Odbivatelna presuda .................................................................. 322b) Osloboditelna (liberatorna) presuda .................................. 393v) Osuditelna (kondemnatorna) presuda .................................... 395

3.5. Objavuvawe na presudata ........................................................... 3963.6. Pismena izrabotka i dostavuvawe na presudata ................. 3983.7. Ispravawe na presudata ............................................................ 3993.8. Specifi~nosti kaj izrekuvaweto na sudskata opomena ..........


13/567

13

Glava IIIKRIVI^NA POSTAPKA PO PRAVNI LEKOVII. SISTEM NA PRAVNI LEKOVI ....................................................... 403

1. Poim i opravdanost na pravnite lekovi ......................................... 4032. Pravosilnost i izvr{nost ................................................................. 4052.1. Pravosilnost ............................................................................... 4052.2. Izvr{nost .................................................................................... 406

3. Upatuvawe na sudskata odluka na izvr{uvawe .............................. 407II. KRIVI^NA POSTAPKA PO REDOVNI PRAVNI

LEKOVI..................................................................................................... 4111. @alba na presudata na prvostepeniot sud ...................................... 411

1.1. Pravo na izjavuvawe àlba i osnovi poradikoi moè da se pobiva presudata .............................................. 411

1.2. Podnesuvawe i sodrìna na àlbata ..................................... 4161.3. Tek na postapkata po ̀ alba ..................................................... 417

a) Podgotvitelna postapka (prv stadium) ................................. 417b) Glavna postapka (vtor stadium) .............................................. 418

1.4. Granici na ispituvawe na napadnatata presuda .................. 4201.5. Odluki na vtorostepeniot sud ................................................. 4211.6. Povtorna postapka pred prvostepeniot sud ......................... 422

2. @alba na presuda na vtorostepeniot sud ........................................ 4242.1. Poim .............................................................................................. 424

2.2. Osnov na àlbata........................................................................ 4242.3. Postapka po àlbata ................................................................. 4243. @alba na re{enie ................................................................................ 425

3.1. Poim i podnesuvawe ................................................................... 4253.2. Postapka po àlbata ................................................................. 4263.3. Odluki po àlbata ..................................................................... 426

III. KRIVI^NA POSTAPKA PO VONREDNIPRAVNI LEKOVI ................................................................................. 4271. Povtoruvawe na krivi~nata postapka ............................................. 227

1.1. Poim i vidovi na povtoruvawe na krivi~nata

postapka ......................................................................................... 4271.2. Pravo na povtoruvawe na krivi~nata postapka .................. 429a) Podnesuvawe i sodrìna na baraweto ................................... 432b) Tek na postapkata po baraweto ............................................... 432

1.3. Nepravo povtoruvawe na krivi~nata postapka (Preina-~uvawe na pravosilnata presuda bez povtoruvawe nakrivi~nata postapka) .................................................................. 435

1.4. Prodolùvawe na krivi~nata postapka zaprena poradiprocesni pre~ki ........................................................................... 437

1.5. Povtoruvawe na krivi~nata postapka sprema lice koe e

osudeno vo otsustvo ...................................................................... 438


14/567

14

2. Vonredno ublaùvawe na kaznata ..................................................... 4382.1. Poim na vonredno ublaùvawe na kaznata ........................... 4382.2. Podnesuvawe i sodrìna na baraweto .................................. 4382.3. Tek na postapkata ....................................................................... 440

2.4. Donesuvawe na odluki ................................................................ 4412.5. Otpovikuvawe na re{enieto i ublaùvawe na kaznata .... 4413. Barawe za za{tita na zakonitosta ................................................... 441

3.1. Poim na baraweto za za{tita na zakonitosta ..................... 4413.2. Podnesuvawe i sodrìna na baraweto .................................. 4423.3. Tek na postapkata ....................................................................... 4433.4. Donesuvawe na odluki ................................................................ 4433.5. Povtorna krivi~na postapka ................................................... 444

4. Vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda ...................... 4454.1. Poim na barawe za preispituvawe na

pravosilnata presuda .................................................................. 4454.2. Podnesuvawe i sodrìna na baraweto .................................. 4464.3. Tek na postapkata ....................................................................... 4484.4. Odluki po baraweto .................................................................. 449

IV DELPOSEBNI I POMO[NI POSTAPKIGlava I POSEBNI POSTAPKII. SKRATENA KRIVI^NA POSTAPKA ............................................ 453

1. Poim na skratena postapka ................................................................ 4532. Obvinenie i kontrola na obvinenieto ........................................... 4543. Poveduvawe na postapkata .................................................................. 4554. Podgotvuvawe na glavniot pretres i glaven pretres .................. 4565. @alba na prvostepenata presuda i postapka po àlbata ............ 4576. Postapka zaradi mirewe ..................................................................... 457

II. DONESUVAWE PRESUDA BEZ ODR@UVAWE NA GLAVENPRETRES ................................................................................................... 458

III. IZREKUVAWE NA ALTERNATIVNI MERKI ......................... 460IV. KRIVI^NA POSTAPKA SPREMA MALOLETNICI .......... 4621. Maloletnicite vo krivi~nata postapka ......................................... 4622. Osnovni specifi~nosti na krivi~nata postapka sprema

maloletnici ........................................................................................ 4623. Sostav i nadle`nost na sudot ............................................................ 4624. Tek na postapkata ................................................................................. 463

4.1. Poveduvawe i kontrola na postapkata .................................. 4644.2. Podgotvitelna postapka ........................................................... 4644.3. Obvinenie .................................................................................... 468

4.4. Postapka pred sovetot za maloletnici................................. 469


15/567

15

4.5. Odluki ........................................................................................... 4705. Pravni lekovi ....................................................................................... 472

V. POSTAPKA PROTIV PRAVNO LICE ......................................... 475VI. POSTAPKA ZA PRIMENA NA MERKITE NA

BEZBEDNOST OD MEDICINSKA PRIRODA ........................... 479VII. POSTAPKA ZA ODZEMAWE IMOTNA KORIST ................. 481VIII. POSTAPKA ZA DONESUVAWE ODLUKA ZA BRI[EWE

NA OSUDATA ILI ZA PRESTANUVAWE NA MERKITE NABEZBEDNOST I NA PRAVNITE POSLEDICINA OSUDATA .......................................................................................... 4811. Postapka za donesuvawe odluka za bri{ewe na osudata .............. 4832. Postapka za prestanuvawe na merkite na bezbednost i na

pravnite posledici na osudata ....................................................... 484IX. POSTAPKA ZA NADOMEST NA [TETA,

REHABILITACIJA I OSTVARUVAWE DRUGI PRAVA NALICA NEOPRAVDANO SUDENI I NEOSNOVANOLI[ENII OD SLOBODA .................................................................. 4841. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 4842. Nadomest na {teta poradi neopravdana osuda ............................... 4843. Nadomest na {teta poradi neosnovano li{uvawe od

sloboda ................................................................................................. 4884. Rehabilitacija i ostvaruvawe na drugi prava ............................... 489

X. POSTAPKA ZA IZDAVAWE POTERNICA I OBJAVA ........ 492

Glava II POSTAPKA ZA PRU@AWE ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNAPOMO[I. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 495II. EKSTRADICIJA ................................................................................... 499

1. Poim i vidovi na ekstradicija.......................................................... 4992. Osnovni karakteristiki na ekstradicijata .................................. 5023. Pravna priroda i izvori na ekstradicijata .................................. 505

4. Na~ela na ekstradicijata ................................................................... 5075. Pravni pretpostavki za ostvatruvawe na ekstradicijata .......... 5116. Postapka za ispituvawe na osnovanosta na

baraweto ekstradicija ..................................................................... 5137. Postapka za odobrenie na ekstradicija .......................................... 515

7.1. Postapka za ekstradicija vo zamolenata dràva(postapka koga predavaweto go bara stranska dràva -pasivna ekstradicija) .................................................................. 515

7.2. Postapka za ekstradicija vo dràvata molitel(postapka koga predavaweto go bara Republika

Makedonija - aktivna ekstradicija) ........................................ 519


16/567

16

III. "MALA" ME\UNARODNA KRIVI^NOPRAVNAPOMO[ ..................................................................................................... 5201. Poim na "mala" megunarodan krivi~nopravna pomo{ ................ 5202. Postapka za pruàwe "mala" megunarodna krivi~nopravna

pomo{ .......................................................................................................... 521IV. OTSTAPUVAWE I PRIFA]AWE NA KRIVI^NOGONEWE .................................................................................................... 5271. Poim na otstapuvawe i prifa}awe na krivi~no gonewe ............ 5272. Postapka za otstapuvawe i prifa}awe na krivi~no

gonewe .................................................................................................. 527V. IZVR[UVAWE NA STRANSKA KRIVI^NA PRESUDA ...... 532

1. Poima na izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda .................. 5322. Pravni pretpostavki za izvr{uvawe na stranska

krivi~na presuda ............................................................................... 5332.1. Pozitivni pretpostavki za izvr{uvawe na stranska

krivi~na presuda .......................................................................... 5362.2. Negativni pretpostavki (pre~ki) za izvr{uvawe

na stranska krivi~na presuda .................................................... 5373. Postapka za izvr{uvawe na stranska krivi~na presuda ............. 537

3.1. Postapka vo zamolenata dràva.............................................. 5373.2. Postapka vo dràvata {to zamoluva ..................................... 543

KORISTENA LITERATURA .................................................................. 547


17/567

17

I DEL UVOD VO KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO


18/567

18


19/567

19

G l a v a I POIM, PREDMET I ZADAÎ NA KRIVI^NOTO PROCESNOPRAVOI. POIM NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO

1. Vo sovremenite op{testva dràvata raspolaga so isklu~ivarepresivna vlast vo pogled na suzbivaweto na kriminalitetot (ius

puniendi). Taa represivna vlast se izrazuva vo propi{uvaweto na kri-

vi~ni dela i sankcii za izvr{itelite na krivi~nite dela. Propi{u-vaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii e zada~a na materija-lnoto krivi~no pravo. Me|utoa, so samiot fakt {to e storeno ednokrivi~no delo, negoviot storitel ne moè vedna{ da se podloì nakrivi~na sankcija. Uslov za kaznuvawe na storitelot na krivi~notodelo e toj, vo postapka opredelena so zakon od strana na nadleènorgan, da bide oglasen za vinoven i osuden. Spored toa, me|u storenotokrivi~no delo i negoviot storitel od edna i krivi~nata sankcija {tose izrekuva od druga strana, mora da se nao|a so zakon propi{ana kri-vi~na postapka. Propi{uvaweto na krivi~nata postapka e dejnost na

krivi~noto procesno zakonodavstvo. Spored toa, krivi~noto procesnozakonodavstvo go so~inuva sistem na pravni normi {to go opredelu-vaat na~inot na postapuvawe vo otkrivaweto na krivi~nite dela iovozmoùvaat na nivnite storiteli da im bidat izre~eni krivi~ni sa-nkcii.

2. Za poveduvawe na krivi~nata postapka e potrebno da postoiosnovano somnenie deka e storeno krivi~no delo. Od momentot na poja-vata na takvoto somnenie, odredeni dràvni organi se dol`ni vedna{da ja zapo~nat svojata aktivost {to se sostoi vo prezemawe na odrede-ni procesni dejstvija. Vo izvr{uvaweto na svojata dol`nost tie orga-ni se ovlasteni da izlezat na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~notodelo za da gi otkrijat i utvrdat tragite na krivi~noto delo i da preze-mat drugi merki so cel da se otkrie storitelot na krivi~noto delo.Ovoj vid procesno dejstvie e poznat pod imeto uvid . Za istata celdràvnite organi se ovlasteni da go izvr{at procesnoto dejstvie pretres na dom i lice . Natamu, vo slu~ai koga somnevaweto e pomesteno naodredeno i identifikuvano lice, organite se ovlasteni da go prezematprocesnoto dejstvie povikuvawe na raspit na toa lice. Ovie i sitedrugi dejstvija {to se prezemaat vo krivi~nata postapka, spored ni-

vnata sodrìna i cel se klasificiraat vo tri osnovni grupi: proce-sni dejstvija vo funkcija na krivi~noto gonewe, procesni dejstvija vo


20/567

20

funkcija na odbrana i procesni dejstvija vo funkcija na presuduvawe.1 Procesnite dejstvija {to vleguvaat vo sekoja od ovie grupi nu`no sepovrzani me|u sebe i pretstavuvaat tri oddelni procesni funkcii: 10 krivi~no gonewe , 20 odbrana i 30 presuduvawe . Krivi~noprocesni su-bjekti, ili nositelite na ovie funkcii vo postapkata se 10 ovlasteniot tuìtel , 20 obvinetiot i negoviot branitel , i 30 sudot . Pro-cesnite subjekti ~ii interesi vo postapkata se sprotivni i koi imaatpravo da baraat donesuvawe na sudska odluka se procesni stranki. Po-kraj ovie subjekti koi gi vr{at osnovnite funkcii vo krivi~nata po-stapka u~estvuvaat i drugi lica, me|utoa so ogled na toa {to ne vr{atnitu edna od osnovnite funkcii, tie se narekuvaat u~esnici vo postap-kata. Me|u niv se pomesteni: 10 o{teteniot , koj vo krivi~nata post-apka go realizira svoeto barawe za nadomest na {teta, 20 zastapnicitei polnomo{nicite na o{teteniot i 30 organite na vnatre{ni raboti .

Od ovie sogleduvawa proizleguva deka krivi~nata postapka naj-kratko moè da se definira kako zbir na so zakon utvrdeni procesnidejstvija na procesnite subjekti.

3. Me|utoa, prezemaj}i procesni dejstvija subjektite {to givr{at navedenite funkcii nu`no doa|aat vo me|useben kontakt i sodrugi lica i na toj na~in vospostavuvaat odredeni odnosi. Ottamu, za-radi celosno sfa}awe na krivi~nata postapka vo literaturata ~estose smeta deka, pokraj procesnite dejstvija na procesnite subjekti, tre-ba da se nadovrze i izu~uvaweto na odnosite koi se ostvaruvaat me|u

procesnite subjekti, za{to so nivnoto sogleduvawe moè da se utvrdi{to vsu{nost prestavuva krivi~nata postapka kako praven poim.2 Ra-zgleduvaweto na krivi~nata postapka od toj aspekt ukaùva na posto-eweto na 10 materijalnopraven odnos i 20 procesnopraven odnos.

10 Materijalnopravniot odnos se sozdava me|u dràvata i sto-ritelot na deloto i se karakretizira so toa {to dràvata ima pravo idol`nost, sprema izvr{iotelot na krivi~noto delo ~ija odgovornost}e se utvrdi vo postapkata, da go primeni Krivi~niot zakonik, a zaobvinetiot ednovremeno i soodvetno pravo negovata odgovornost dabide utvrdena i eventualno izre~enata sankcija da bide izvr{ena vo

1 Samo dejstvijata na procesnite subjekti pretstavuvaat porocesni dejstvija. Dejstvijata {to gi vr{at drugite u~esnici vo postapkata (iskaz nasvedok, ve{tak i sl.) ili po povod na postapkata (dejstvieto na podnesuvaweprijava od poedinec, izdavawe odobrenie za gonewe i sl.) ne pretsavuvaat pro-cesni dejstvija. Davaweto iskaz od svedok ili ve{tak ne se nivni procesni dejstvija, tuku procesni dejstvija na subjektite koj tie izjavi gi prima. Proce-snoto dejstvie treba da e izvr{eno za vreme na traeweto na postapkata ili socel za zasnovawe na postapkata. Vasiljevi}, T, Sistem krivi~nog procesnog pravaSFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1981, str. 234.

2 Ibid. str. 5. Taka i Dimitrijevi}, D. Osnovi u~enja o krivi~nom postupkukao pravnom odnosu, JRKKP, Beograd, 1988/3, str. 3-8.


21/567

21

soglasnost so zakonot. Takviot odnos e praven, ottamu {to e reguliranso pravoto i vospostavuva prava i obvrski za dvete strani. Materija-lnopravniot odnos e vo sekoj oddelen slu~aj razli~en, duri i kaj istikrivi~ni dela, za{to nepostojat apsolutno ednakvi krivi~ni dela i

nivni izvr{iteli.20 Procesnopravniot odnos se projavuva kako vr{ewe na opre-deleni prava i ispolnuvawe na opredeleni dol`nosti na procesnitesubjekti: odnos na zaemni ovlastuvawa i obvrski na strankite i sudotvo nivnite me|usebni odnosi. Ottamu {to tie odnosi se vospostavuva-at vo postapkata tie se narekuvaat krivi~no procesni odnosi. Kri-vi~noprocesniot odnos vsu{nost prestavuva pravno reguliran op{te-stven odnos {to sluì za rasvetluvawe i re{avawe na krivi~nopra-vniot predmet. Taka na primer, so povikuvaweto na obvinetiot na ra-spit se vospostavuva procesen odnos me|u toa lice i organot {to gopovikal (ovlasteniot organ na vnatre{ni raboti ili sudot). So kori-steweto na pravata i vr{eweto na dol`nostite na subjektite na pro-cesniot odnos ovoj praven odnos se dviì od eden vo drug stadium napostapkata sî do nejzinioto zavr{uvawe. Za razlika od materijalno-pravniot, sodrìnata na procesnopravniot odnos sekoga{ e ednakva,ottamu {to se raboti za ednakvi prava i dol`nosti {to gi imaat pro-cesnite subjekti bez ogled na toa za koe delo se vodi krivi~nata po-stapka.

Vrskata me|u navedenite pravni odnosi postoi dokolku proce-

snopravniot odnos za pretpostavka go ima tvrdeweto deka postoi mat-erijalnopraven odnos, i ottamu {to procesnopravniot odnos sluìkako pretpostavka za ostvaruvawe na materijalnopravniot odnos.3

Me|utoa, kako {to pravilno konstatira eden avtor, sfa}awetona postapkata kako praven odnos nesomeno utvrduva edna "ednostavnavistina" i nesomneno pretstavuva opredelen pridones vo teorijata naprocesnoto pravo. Toa sfa}awe sepak vo op{tata teorija na postapka-ta i vo teorijata na oddelni postapki dobi mnogu pogolemo mesto odo-{to mu odgovara na negovoto vistinsko zna~ewe. Realno gledano, vre-dnosta na sfa}aweto na krivi~nata postapka kako praven odnos se sve-

duva na toa, deka toa odgovara na vistinskata sostojba na rabotite,odnosno deka definira edna pojava i na toj na~in doveduva do celosnonau~no soznanie na nejzinata su{tina. So sfa}aweto na postapkatakako praven odnos natamu se podvlekuva deka sekoja procesna aktiv-nost e podloèna na eden praven poredok so utvrdeni prava i dol`no-sti na subjektite so {to procesot se izvlekuva od sferata na samovo-lieto. Sfa}aweto na postapkata kako praven odnos kone~no sluì i zatoa mnogubrojnite raznovidni dejstvija {to ja so~inuvaat postapkatada se pretstavat kako edinstvena povisoka kategorija. Me|utoa, o~e-kuvawata deka sfa}awata na postapkata kako praven odnos }e moè da

3 Vidi: Vasiljevi}, T. op. cit. str. 6.


22/567

22

se iskoristi zaradi sistemati~nost na izloùvawata na krivi~natapostapka ne se ostvarija. Ottamu poimot na postapkata kako procesenodnos ne e neophoden, zatoa {to postapkata kako celina moè da sesfati i bez pomo{ na konstrukcija na procesot kako praven odnos.4

4. Sepak, navedenite procesni dejstvija i procesni odnosi pret-stavuvaat osnovni elementi na krivi~nata postapka. Spored toa kri-vi~nata postapka naj~esto se opredeluva kako sistem na procesnidejstvija i sistem na procesni odnosi na subjektite koi se javuvaatkako nositeli na procesnite funkcii. Ili poprecizno: krivi~natapostapka pretstavuva sistem na procesni odnosi {to nastanuvaat me|uprocesnite subjekti kako i me|u niv i treti lica pri prezemaweto naprocesnite dejstvija, so cel da se ustanovi dali e storeno krivi~nodelo, da se pronajde negoviot storitel i toj da se podloì na krivi~nasankcija i so toa da se ispolni celta na krivi~noto zakonodavstvo.5 Voovaa smisla krivi~nata postapka ne pretstavuva ni{to drugo, tuku na-~in na postapuvawe proces, procedura, poimi {to se izvedeni od lati-nskite termini processus, {to zna~i postapka i procedure, {to zna~i dase postapuva.

5. Za razlika od krivi~nata postapka, krivi~noto procesnopravo pretstavuva sistem na pravni propisi {to se kodificirani voZakonot za krivi~nata postapka so koi se regulirani procesnite odn-osi na site u~esnici vo izvr{uvaweto na procesnite dejstvija vo utvr-duvaweto dali e storeno krivi~no delo i koj e negoviot storitel. So

drugi zborovi, krivi~noto procesno pravo ne e ni{to drugo, tuku sa-moto krivi~noprocesno zakonodavstvo koe, kako takvo, pretstavuvadel ili edna od grankite na pravniot sistem.

Spored toa krivi~noto procesno pravo e sistem na pravni no-rmi i kako takvo toa e od op{t karakter. Toa sodrì apstraktni pra-vni normi, pravila na povedenieto na lu|eto, kako {to toa e slu~aj iso drugite granki na pravoto. Krivi~nata postapka pak, e konkretiza-cija, oìvotvoruvawe na apstraktnite pravni pravila na krivi~notoprocesno pravo vo sozdavaweto na konkretni procesni odnosi pri izv-r{uvaweto na konkretni procesni dejstvija. Toa zna~i deka na~inot na

sproveduvawe na krivi~nata postapka e normiran vo krivi~noto pro-cesno pravo.6 6. Soglasno dosega navedenoto krivi~na postapka e poim {to go

opredeluva samoto postapuvawe, a poimot krivi~noprocesno pravo seodnesuva na posebna granka na pravniot sistem. Po ova ostanuva da seopredeli u{te poimot na posebnata nau~na disciplina od oblasta na

4 Ibid. str. 7.5 Marina, P. Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, Skopje, 1979, str.

str. 16.6 Ibid. str. 19. Vo ova smisla i Baer, V. Jugoslovensko krivi~no procesno

pravo, knjiga prva, Informator, Zagreb, 1977, str. 7.


23/567

23

krivi~nopravnite nauki {to se zanimava so krivi~nata postapka i sokrivi~noto procesno pravo. Za odreduvawe na taa nauka vo teorijatanaj~esto povtorno se uporebuva eden od prethodnite termini: krivi-~na postapka ili krivi~noprocesno pravo so dodavkite "vo po{iroka

smisla" ili "vo potesna smisla," so {to vo startot se sozdavaat neja-snotii osobeno kaj studentite koi za prvpat se sre}avaat so ovaa mate-rija. Vo nastojuvawe da gi izbegneme tie nedorazbirawa vo ovoj u~e-bnik se opredlivme za jasna i precizna pojmovna aparatura na koja do-kraj dosledno }e se pridrùvame. Ottamu, vo natamo{niot tekst }e giupotrebuvame slednive poimi: krivi~na postapka, krivi~noprocesnozakonodavstvo i krivi~noprocesno pravo so slednoto izdiferencira-no zna~ewe:Krivi~na postapka (ili samo postapka, proces, procedura),kako poim so koj se ozna~uva zbir na sistemsko vr{ewe na opredeleni

dejstvija {to odredeni subjekti ovlasteno gi vr{at zaradi posti- gnuvawe na opredelena cel {to se sostoi vo utvrduvawe na krivi~noto

delo i storitelot i negovoto kaznuvawe vo soglasnost so krivi~notomaterijalno i krivi~noto procesno pravo .Krivi~noprocesno zakonodavstvo, kako poim so koj se oprede-luva oddelna granka na pravoto. Vo ovaa smisla sekoga{ }e zboruvameza poim so koj go ozna~uvame ona {to pretstavuva granka na pravniotsistem, del so koj se ureduva postapkata vo koja krivi~nopravnite subjekti go rasvetluvaat i re{avaat krivi~nopravniot predmet zaradi

izrekuvawe na krivi~na sankcija , so toa {to sudot edinstveno e nadle-èn da donesuva kone~na i meritorna odluka za krivi~niot predmet.Pritoa, treba da se znae deka so odlukata na sudot se re{ava pra-{aweto na postoeweto, odnosno nepostoeweto na krivi~noto delo i nastoritelot, a na obvinetiot, kako storitel na krivi~noto delo, mu seizrekuva krivi~na sankcija ili se osloboduva od obvinenieto. Vo ovaasmisla krivi~nata postapka moè da se opredeli kako sistem na pro-cesni dejstvija i sistem na procesni odnosi na subjektite koi se ja-vuvaat kako nositeli na procesnite funkcii. Taa e sistem na pravnipropisi {to se kodificirani vo Zakonot za krivi~nata postapka so

koi se odreduvaat krivi~noprocesnite subjekti, formata na krivi~no-procesnite dejstvija i se reguliraat krivi~noprocesnite odnosi za-radi rasvetluvawe i re{avawe na krivi~nopravniot predmet.7 Ottamu,taa pretstavuva formalno krivi~no zakonodavstvo (pravno uredenapostapka) i relativno avtonomna granka, del na pravniot sistem {to

7 Vo ovaa smila naj~esto e prisutna definicijata spored koja krivi-~nata postapka e "sistem n zakonski utvrdeni dejstvija na istra`nite organi,obvinitelstvoto i sudot, kako i pravnite odnosi na ovie organi so gra|anitei organizaciite i pravnite odnosi me|u samiet organi pri rasvetluvaweto i

re{avaweto na krivi~niot predmet. Vidi: Dimitrijevi}, D. Krivi~no procesnopravo, Osmo dopunjeno izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1982. str. 19.


24/567

24

se javuva kao most pome|u materijalnoto krivi~noto zakonodavstvo ikrivi~oto izvr{no zakonodavstvo.8 Krivi~noto procesno pravo kako poim so koj se opredeluva na-

ukata so koja se ureduva krivi~noto zakonodavstvo i krivi~nata pos-

tapka - nauka koja se zanimava so definiraweto na osnovnite teoret- ski poimi i na~ela i so soznavaweto i nadminuvawe na problemite vogoneweto, odbranata i presuduvaweto na storitelite na krivi~nite

dela, zaradi obezbeduvaweto najsoodvetno krivi~no zakonodavstvo ikrivi~na postapka {to }e bidat vo funkcija na najefikasna borbaprotiv kriminalitetot . Naukata na krivi~noto procesno pravo jaizu~uva krivi~nata postapka vo nejzininata vistinska realizacija voìvotot na edno konkretno op{testvo, so cel da izgradi, vospostavi ipostojano da go razviva i unapreduva sistemot na krivi~noprocesnitepoimi, na~ela i drugi znaewa za krivi~nata postapka. Nakratko, kriv-i~noprocesnoto pravo nastojuva da izgradi soodveten op{t teoretskipristap i adekvatni metodi i metodolo{ki tehniki za su{tinskounapreduvawe na krivi~nata postapka vo funkcija na nejzina korisnaprimena vo realniot ìvot na opredeleno op{testvo.

II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO1. Na~inot na postapuvaweto, dejstvijata {to se prezemaat i

odnosite {to se sozdavaat pri otkrivaweto na krivi~nite dela i pri-

menata na materijalnoto krivi~no pravo, se predmet na krivi~nata po-stapka kako granka na pravniot sistem.9 Ili pokonkretno, realniotnastan {to so svojata sodrìna ukaùva na opredeleno krivi~no deloi negoviot storitel se predmet na krivi~nata postapka. Ovoj realennastan od svoja strana i samiot moè da se nare~e krivi~en predmet(causa criminalis), taka {to ottamu uprosteno moè da se kaè deka pred-met na krivi~nata postapka e odreden konkreten krivi~en predmet.

Krivi~niot predmet e nastan od minatoto za koj se poveduva po-stapka toga{, koga gi sodrì elementite {to go karakteriziraat kakokrivi~no delo. Me|utoa, ovoj nastan ne e dovolno da pretstavuva samo

obi~no somnevawe deka se raboti za krivi~o delo. Za poveduvawe napostapkata, ili poprecizno na prethodna postapka porebno e postoewena osnovano somnenie {to zna~i postoewe na okolnosti {to go opra-vduvaat somnevaweto deka e storeno odredeno krivi~o delo. So vakva-ta opredelba na Zakonot za krivi~nata postapka (ZKP) se otstranuva

8 Vo ovaa smisla treba da se sfati i definicijata na Vasiqevi} spo-red kogo "Krivi~oto procesno pravo e zbir na pravni propisi so koi se odre-duvaat procesnite dejstvija nivnata forma i vnatre{na vrednost i se odredu-vaat procesnite subjekti kako vr{iteli na tie dejstvija i nivnata pravna po-

lo`ba (prava i dol`nosti). Vasiljevi}, T. op. cit. str. 23.9 Marina, P. Krivi~na postapka na SFRJ, str. 11.


25/567

25

mo`nosta od neosnovano prezemawe na krivi~no gonewe, a toa pretsta-vuva edna od va`nite garancii za pravnata sigurnost na gra|anite.

2. Soglasno prethodnoto, predmet na krivi~noto procesno pra-vo kako nau~an disciplina e krivi~nata postapka kako del na krivi-

~noto zakonodavstvo, ili kako granka na pravniot sistem.

III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVONeposrednata funkcija na krivi~noto procesno pravo se sos-

toi vo ostvaruvawe na opredelen efekt vo realnosta (praktikata), atoa e rasvetluvawe i re{avawe na opredelen krivi~nopraven predmet(causa criminalis). Ili, so drugi zborovi, neposrednata cel na krivi~no-to procesno pravo e ednakva kako i onaa na krivi~noprocesnoto zako-nodavstvo, a taa e ovozmoùvawe primena na materijalnoto krivi~nopravo vrz konkretnite slu~ai od realnosta. Ovaa zada~a vo krivi~natapostapka se ostvaruva preku dejnosta na site procesni subjekti. Voop-{to zemeno, osnovnata funkcii na krivi~noto procesno pravo moèda se opredeli kako deluvawe zaradi uspe{en pridones vo represi-vnata, a vo odreden del i vo preventivnata borba protiv kriminalite-tot i obezbeduvawe pravna sigurnost na gra|anite.

1. Negovoto represivno dejstvo se ogleda vo toa {to vo zako-nski povedena i zakonski sprovedena postapka doa|a do presuduvawe nakrivi~nopravniot predmet, {to }e re~e do izrekuvawe na krivi~na

sankcija na storitelot za izvr{enoto krivi~no delo.2. Negovoto preventivno za{titno, predupreduva~ko) dejstvo se postignuva so samoto postoewe na krivi~nata postapka i nejzinataefikasna primena.

3. So posredstvo na pravnouredenata krivi~na postapka vo kojasudot vo sekoj konkreten predmet donesuva zakonska odluka, vo grani-citete na ustavot i zakonite krivi~noto procesno pravo garantiraednakvost pred zakonot i pravna sigurnost na site gra|anite vo drà-vata.

IV. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO IDRUGITE GRANKI NA PRAVOTO1. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO I MATERIJALNOTOKRIVI^NO PRAVO

1. Za pravilno utvrduvawe na odnosot na krivi~noto zakonoda-vstvo i krivi~noto procesno pravo mora vedna{ da se zabeleì dekau{te od po~etokot na XIX vek, krivi~noto zakonodavstvo se deli namaterijalno i formalno krivi~no zakonodavstvo, iako se raboti zadva sistemi na propisi koi vo osnova pretstavuvaat samo delovi na


26/567

26

edno edinstvenoto krivi~no zakonodavstvo ~ija zaedni~ka cel e uspe{-na borba protiv kriminalitetot. Ottamu e sosema normalna i nivnatatesna zaemna povrzanost. Taka, dodeka so materijalnoto krivi~no pra-vo (so propi{uvaweto na krivi~nite dela i opredeluvaweto krivi~ni

sankcii protiv nivnite storiteli) se ovozmoùva za{tita na poedin-e~nite i op{testvenite dobra, odnosi, vrednosti i interesi, so for-malnoto pravo (krivi~noto procesno pravo) se ostvaruva taa za{tita-ta na toj na~in {to doa|a do primena na krivi~nite sankcii od stranana sudot vo so zakon utvrdena postapka.10 Ottamu krivi~noto procesnopravo vsu{nost doveduva do primena na krivi~noto zakonodavstvo.

Od druga strana materijalnoto krivi~no pravo se pojavuva kakopretpostavka na krivi~noto procesno pravo, ottamu {to so predvidu-vaweto na krivi~nite dela, storitelite i krivi~nite sankcii go ovoz-moùva formiraweto na predmetot na procesnoto pravo. Soglasnotoa, osnovnite na~ela na materijalnoto krivi~no pravo dobivaat svojizraz i vo procesnoto krivi~no pravo, zatoa {to postapkata e samoforma na ostvaruvawe na krivi~niot zakonik.

Razlikuvaweto na materijalnite od procesnite propisi ne esamo od teoretsko zna~ewe, toa ponekoga{ ima i prakti~na vrednost -na primer, kaj utvrduvawe na poblagiot krivi~en zakon, pri sporedu-vaweto doa|aat predvid samo propisite na materijalnoto, a ne i pro-pisite od procesen karakter. Isto taka, ~estopati i vo samata posta-pka e potrebno da se razlikuvaat ovie propisi, zatoa {to karakterot

na propisite moè da bide od vlijanie na izvesni procesni dejstvija -àlbi, odluki itn.11 2. Soodvetno na prethodnoto, re~isi napolno ednakvo se ostva-

ruva i odsnosot me|u krivi~noto poravo i krivi~nata postapka kakoposebni nau~ni disciplini.

2. ODNOS NA KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO I DRUGITEKRIVI^NOPRAVNI NAUKI2.1. Krivi~noto procesno pravo i kriminologijata

Krivi~noto procesno pravo e povrzno so kriminologijata na

10 "Krivi~nopravnite propisi od procesen karakter gi reguliraatodnosite koi nastanuvaat zaradi primena na krivi~nopravnite sankcii i koise razvivaat me|u istra`nite organi i sudot, me|u poniskite i povisokite su-dovi, a osobeno koi nastanuvaat me|u sudot od edna, i tuìtelot, obvinetiot,branitelot, o{teteniot i ostanatite u~esnici vo krivi~nata postapka (sve-doci, ve{taci, preveduva~i), od druga strana." Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi-~no pravo SFRJ, op{tgi deo (osmo izdanje) Savremena administracija, Beograd, 1978,

str. 10.11 Ibid, str. 11.


27/567

27

na~in {to pri fakti~koto i pravnoto formulirawe na kriminalniotnastan crpi golem del od fondot na nejzinite soznanija za kriminali-tetot, osobeno za li~nosta na krivi~noto delo. Ili, so drugi zborovi,tie soznanija na kriminologijata se koristat pri ispituvaweto na

obvinetiot, a vo tekot na istragata i dokaznata postapka vo formira-weto na tn. kriminolo{ka ekspertiza.12 Kriminolo{kata ekspertizapretstatvuva socilano, psiholo{ko, psihopatolo{ko i medicinskoispituvawe na li~nosta na prestapnikot vo fazata na krivi~nata po-stapka od istragaat do izvr{uvaweto na kaznata. Prou~uvaweto na li-~nosta go opfa}a kako procesot na kriminalizacija (razvojot na li-~nosta do momentot na preminot kon deloto), kako i samiot akt na pre-minuvaweto kon deloto. Rezultatite na kriminolo{kata ekspertiza,{to ja vr{at stru~ni profili od najrazli~ni nau~ni oblasti vo spe-cijalizirani ustanovi, ovozmoùvaat celosno sogleduvawe na li~no-sta na prestapnikot vo fazata utvrduvaweto na negovata vina i presu-duvaweto na deloto. Od druga strana kriminologijata gi koristi mate-rijalite do koi se doa|a vo krivi~nata postapka (krivi~nite predme-ti) za svoite fenomenolo{ki i etiolo{ki istraùvawa.

2.2. Krivi~noto procesno pravo i kriminalistikata1. Kriminalistikata e posebna nauka ~ija zada~a e otkrivawe

na krivi~nite dela i nivnite izvr{iteli. Taa, vsu{nost, gi utvrduva

na~inite i metodite na sobirawe, pronao|awe i ispituvawe na dokazi-te {to se koristat za otkrivawe na izvr{telite na krivi~ite dela.Pritoa, kriminalistikata primenuva metodi na razni prirodni iop{testveni nauki kako {to se: fizikata, hemijata, matematikata, bi-ologijata, psihologijata, socijalnata psihologija, so cel za pribirawena dokazi.13 Ottamu, kriminalistikata se opredeluva kako posebna na-

12 Zakonot za krivi~nata postapka ne sodrì odredbi za kriminolo-

{kata ekspertiza, me|utoa predviduva deka istra`niot sudija, pred zavr{u-

vaweto na istragata, }e pribavi podatoci za obvinetiot, a po potreba i drugipodatoci za porane{niot ìvot na obvinetiot, za prilikite vo koi ìvee,kako i za drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata li~nost. Istra`niotsudija moè da opredeli medicinski pregled ili psiholo{ko ispituvawe naobvinetiot koga e potrebno da se dopolnat podatocite za li~nosta na obvine-tiot. Vo ovaa smisla se zna~ajni i odredbite za izu~uvawe na li~nosta na ma-loletnite delinkventi.

13 "Kriminalistikata e nauka koja gi prou~uva, pronao|a i usovr{uvanau~nite i vrz prakti~no iskustvo zasnovanite metodi i sredstva, koi se naj-prikladni da se otkrie i razjasni krivi~noto delo, da se otkrie i privede kon

krivi~na sankcija storitelot, da se obezbedat i fiksiraat site dokazi pora-di utvrduvawe na (objektivnata), vistina kako i da se spre~i izvr{uvaweto na


28/567

28

u~na disciplina koja sistematski go obrabotuva pra{aweto kakvi me-todi na prirodnite i tehni~kite nauki i opredeleni porane{niiskustva na organite moàt korisno da se primenuvaat pri izvr{uva-weto na konkretnite zada~i vo pronao|aweto na dokazi za krivi~noto

delo i storitelot.14 Taa se deli na: 10 kriminalisti~ka tehnika, 20 kri-minalisti~ka taktika i 30 kriminalisti~ka metodika.10 Kriminalisti~kata tehnika gi prou~uva i nao|a najsoodve-

tnite metodi i sredstva od oblasta na prirodnite i tehni~kite nauki.So pomo{ na ovie metodi i sredstva se pronao|aat, obezbeduvaat, fik-siraat i tolkuvaat makro i mikro tragi, kako i predmeti na krivi-~noto delo so cel da se razjasnat bitnite okolnosti vrzani za rasvet-luvawe na krivi~noto delo i identifikacijata na izvr{itelot i dru-gite lica (kako na primer, `rtvite na krivi~noto delo). Taa istotaka, izu~uva i pronao|a tehni~ki metodi i sredstva za spre~uvawe nakrivi~nite dela.15

20 Kriminalisti~kata taktika se zanimava so oblicite vo koimoè da se pojavat krivi~nite dela, so motivite i celite na nivnotoizvr{uvawe, potoa so stru~nite znaewa, ve{tini, obi~ai, sfa}awa, sona~inot na ìvot i psihologijata na izvr{itelite na krivi~nitedela.16

30 Kriminalisti~kata metodika e poseben del na krimninali-sti~kata tehnika koja gi prou~uva metodite i pravilata za otkrivawei razjasnuvawe na opredeleni specifi~ni krivi~ni dela.17

2. Dràvnite organi {to deluvaat vo krivi~nata postapka morada izvr{at opredeleni zada~i. Tie organi vo konkretniot slu~aj morada ja vostanovat verojatnosta deka e storeno krivi~no delo: 1 0 dalikrivi~noto delo navistina e storeno, 20 ako krivi~noto delo e store-no koj go storil, i 30 dali postojat uslovi od materijalnoto krivi~nopravo sprema storitelot da se primeni krivi~na sankcija. Ako na sitetie pra{awa se dobie pozitiven odgovor, ovlasteniot organ (sudot) nastoritelot na krivi~noto delo }e mu ja izre~e so zakonot predvidena-ta sankcija.18

Izvr{uvaweto na navedenite zada~i me|utoa ne e lesna rabota.

Toa osobeno ottamu {to krivi~noto zakonodavstvo ne ja propi{uva so-drìnata na procesnite dejstvija, tuku samo nivnata forma {to morada bide zapazena pri izvr{uvaweto na tie dejstvija. Toa e neophodno za

idnite planirani i neplanirani krivi~ni dela. Vodineli}, V. Kriminalistika,tre}e izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 3.

14 Ibid, str. 51.15 Ibid, str. 4.16 Ibid, str. 417 Ibid, str. 5.18 Bayer, V. Jugoslovensko krivi~no procesno pravo, knjiga prva, Informator,

Zagreb, str. 49.


29/567

29

rezultatite od tie dejstvija da bidat upotreblivi vo podocne`niottek na postapkata i pri izvr{uvaweto na tie dejstvija da se po~ituva-at i ovezbedat li~nite i imotnite prava na gra|anite na koi se odnesu-va postapkata. Nekoi formalnosti na procesnite dejstvija pak, sluàt

edinstveno kako garancija za obezbeduvawe na kvalitetot na prezeme-noto dejstvie. Spored toa, na organite na krivi~nata postapka krivi-~noto zakonodavstvo ne im dava upatstva na koj na~in }e ja re{at po-stavenata zada~a, tuku po pravilo, samo upatstva koi dejstvija za taacel }e gi izvr{at. Od tie pri~ini, na organite na krivi~nata posta-pka im se neophodni dopolnitelni znaewa koi }e ovozmoàt uspe{noda gi re{at gorepostavenite zada~i. Tie znaewa im gi obezbeduva kri-minalistikata.

3. Ottamu moè da se izvle~e odnosot i na naukata na krivi~no-to procesno pravo i kriminalistikata. Predmet na krivi~noproce-snoto pravo se pravnite propisi na krivi~noprocesnoto zakonodavst-vo koi taa nauka gi sreduva vo smislen sistem, so cel vo konkretniteslu~ai da moàt {to polesno, poispravno i poefikasno da se primenu-vaat. Predmetot, pak, na kriminalistikata se pravilata na prirodni-te i tehni~kite nauki i pravilata na iskustvoto na organite koi taanauka sistematski ja sreduvaat, so cel za polesno i pokorisno prime-nuvawe vo re{avaweto na konkretnite zada~i na pronao|awe na doka-zite za krivi~noto delo i storitelot.

2.3. Krivi~noto procesno pravo i sudskata psihologijaSudskata psihologija, vo po{iroka smisla, e nauka {to se zani-

mava so prou~uvawe na site psihi~ki nastani ~ie zapoznavawe e kori-sno za uspe{no vr{ewe na pravosudnata funkcija. Sudskata psihologi-

ja, vo potesna smisla, e nau~na disciplina {to ja prou~uva psihologijata na odelni procesni u~esnici i psiholo{kiot razvoj na sudskatapostapka kako celina.19 Vo ramkite na sudskata psihologija se razliku-va psihologijata na krivi~nata postapka kako najobemen i najzna~aendel na sudskata postapka. Predmet na izu~uvawe na psihologijata na

krivi~nata postapka se psiholo{kite osnovi i manifestacii na kri-minalitetot, so osobeno vnimanie vrz razvojot na li~nosta i preminotkon deloto; psihi~kite nastani i soodvetno so niv povedenija na u~e-snicite na krivi~nata postapka (obvinetiot, branitelot, svedocite,ve{tacite, tolkuva~ite, zapisni~arite, sudiite, sudiite porotnici) irazvojot na taa postapka kako celina; psihi~kite nastani pri prezema-weto od strana na organite na vnatre{ni raboti na merkite {to ja so-~inuvaat tn. pretkrivi~na postapka (psihologija na pretkrivi~natapostapka; psiholo{kite pojavi kaj `rtvata na krivi~noto delo; psiho-

19 A~imovi}, M. Psihologija su|enja, Savremena administracija, Beograd,

1987, str. 9.


30/567

30

lo{kite pojavi kaj licata li{eni od sloboda (zatvorska psihologija)i objasnuvawe na psiholo{kite poimi od krivi~noto zakonodavstvo(krivi~nopravna psihologija: vina, svest, volja, umisla, nebre`nost,odgovornost, opasna sostojba, namera, cel, motiv, naviki, sklonosti,

~uvstva, psiholo{ki problemi vo vrska so kaznata i nejzinata cel).20 Uslovenosta me|u kriminologijata od edna, i sudskata psiholo-gija i psihologijata na krivi~nata postapka, od druga strana vo osnovase sostoi vo zaemnata razmena na podatoci i nadopolnuvawe na soznan-ijata za kriminalitetot kako povedenie koe otstapuva od o~ekuvawata,izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredelena op{testvena zaednica.

2.4.. Krivi~noto procesno pravo sudskata psihopatologijaSudskata psihopatologijata e nauka za nenormalnata psiha i ne-

normalnite psihi~ki pojavi.21 Taa gi prou~uva du{evnite sostojbi iosobeno bolnite du{evni sostojbi na storitelite na krivi~nite delakoi stojat vo vrska so vr{eweto na opredeleni krivi~ni dela. Taa,vsu{nost, se zanimava so prou~uvawe na du{evnoto zdravje za potrebi-te na pravnata teorija i pravosudnata praktika.

Sudskata psihopatologija pridonesuva kon pravilno razbirawei objasnuvawe na oddelni krivi~ni dela i karakteristikite na nivni-te storiteli, a so nejzinite rezultati se koristi kriminologijata voprou~uvaweto na krivi~nite dela izvr{eni od strana na psihoti~ni i

psihi~ki rastroeni izvr{iteli. Kriminologijata gi koristi soznanijata na sudskata psihopatologija pri prou~uvaweto na vlijanieto namentalnite bolesti, psihopatskite, nevroti~nite, oligofrenite idrugi du{evni rastrojstva vrz kriminalnoto povedenie. Od druga stra-na sudskata psihopatologija gi koristi soznanijata na kriminalnataetiologija za objasnuvawe na opredeleni du{evni sostojbi kako maso-vna pojava.

2.5. Krivi~noto procesno pravo i sudskata medicina

Sudskata medicina e posebna granka na medicinata ~ija osnovnazada~a e da vr{i analiza i da utvrduva opredleni promeni {to nasta-nale vo vrska so organizmot i telesnoto zdravje na o{teteniot so celda gi tolkuva za potrebite na krivi~nata i gra|anskata postapka.

Sudskata medicina pretstavuva sistem na medicinski soznanija{to se koristat za re{avawe na krivi~iot predmet. Vo nejzini ramkiegzistiraat posebni nau~ni podra~ja: traumatologija koja gi izu~uva

20 Konstantinovi} - Vili}, Slobodanka i Nikoli~ - Ristanovi~, Vesna: Osnovikriminologije, Ni{, 1997. str. 65.

21 Jevti}, D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb,1966, str. 1.


31/567

31

povrdite i nasilnata smrt, nozologijata , koja se zanimava so priro-dnite zaboluvawa i prirodnata smrt i taratologijata , koja go izu~uvaraznite formi na invalidnost i smrtta {to nastanuva od niv.

Vo krivi~nata postapka sekoja od ovie oblasti pridonesuva za

re{avawe na medicinskite pra{awa {to se od zna~ewe za donesuvawe-to na kone~nata odluka vo krivi~niot predmet. Vo taa smisla i samiotZKP izre~no se proiznesuva za slu~aite vo koi e potrebna pomo{ odstrana na sudsko medicinski ve{tak. Takvi se na primer, slu~aite natelesen pregled i obdukcija (~l. 251 i 244 ZKP), telesni povredi (249ZKP) i truewe (~l. 248 ZKP).

2.6. Krivi~noto procesno pravo i kriminalnata politikaKrivi~noto procesno pravo se nao|a vo tesna povrzanost i so

kriminalnata politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni-~kiot predmet na interes koj vo osnova se nabquduva od razli~ni asp-ekti. Pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi pov-reduvaat osnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno ìveewe i sotoa gi o{tetuvaat ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto vo-op{to, pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata politika.22 Nej-zinata osnovna zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradiefikasen sistem na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe nakriminalitetot. Osnovnite celi na taa borba na planot na op{tata,

posebnata i individualnata prevencija gi definira kriminalnata po-litika. Vo taa smisla predlaga prezemawe na raznovidni op{testvenimerki i akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mental-nohigienski i drug za{titen karakter. Od druga strana, celite {totreba da se ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uva-we, izreknuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, na kriminalna-ta politika ñ se dadeni od strana na materijalnoto i procesnoto kri-vi~no pravo, kriminologijata i penologijata. Toa, me|utoa, ne zna~ideka i samata kriminalna politika ne moè da sugerira merki so po-inakva generalnopreventivna i specijalnopreventivna naso~enost.

Naprotiv, moè slobodno da se kaè deka toa e tokmu i nejzinataosnovna zada~a. Vo toa se krie i osnovnata pri~ina zaradi koja ovaanauka treba da raspolaga so istraùva~kite soznanija za registerot iprimenata, no i so soznanijata za efikasnosta ili neefikasnosta naoddelni krivi~ni sankcii {to gi pruà ili moè da gi pruì krivi-~noto materijalno i procesno pravo i penologijata.

22 Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP , 1990/4, str.3.


32/567

32


33/567

33

G l a v a II ISTORISKI OSVRT NA KRIVI^NATA POSTAPKADokolku se napravi obid za posmatrawe na krivi~nata postapka

niz istorijata, taa vo osnova moè da se svede na eden od slednive trivida: 1. akuzatorna , 2 ikviziciona , i 3. me{ovita: inkvizitorno-akuzatorna ili akuzatorno-ikviziciona postapka.

I. AKUZATORNA (STRANE^KA) KRIVI^NA POSTAPKA1. Su{testvena karakteristika na akuzatornata krivi~na post-

apka23 e deka zapo~nuva samo na inicijativa na ovlasten tuìtel i seostvaruva vo forma na spor na dve ramnopravni stranki pred sudot {to go re{ava sporot. Kako stranki vo ovoj spor nastapuvaat ovlaste-niot tuìtel i obvinetiot.

2. Sporot, ili poto~no krivi~niot predmet, go poveduva ovlase-tniot tuìtel so tu`ba pred sudot. So taa tu`ba, bez koja ovlasteniottuìtel ne moè da ja povede postapkata, toj obvinuva konkretno licezaradi izvr{eno konkretno krivi~no delo i bara sudot da go kazni

obvinetiot.Kako ovlasten tuìtel koj so svoja inicijativa (tu`ba) ja pove-duva krivi~nata postapka, vo razli~ni istoriski periodi i vo razli-~ni vidovi na akuzatorna postapka nastapuvaat razli~ni subjekti. Voopredeleni periodi (vo srednovekovnata germanska postapka, na pri-mer) kako ovlasten tuìtel se smetalo liceto koe e povredeno, odno-sno o{teteno so krivi~noto delo. Toa e sistem na privatna tu`ba .Nasproti toa, postoele periodi (na primer, vo rimskata krivi~na po-stapka od vremeto na republikata), a toa e slu~aj i denes (na primer,vo angliskata krivi~na postapka), koga kako ovlasteniot tuìtel mo-èl, odnosno moè da se javi sekoj gra|anin (quivis ex populo). Toa e sistem na popularna tu`ba . Vo ~istiot vid na akuzatornata postapka

javniot obvinitel kako dràven organ vo uloga na ovlasten tuìtel sesre}ava mnogu retko.

23 Poimot akuzatorna postapka proizleguva od latinskiot zbor accu-sator - accusatoris, koj zna~i obvinitel - obvinuva. Od akuzatornata postapkatreba da se razlikuva na~eloto na akuzatornost {to zna~i deka fukcijata na

goneweto vo krivi~nata postapka e oddelena od funkcijata na utvrduvawetona faktite i mu e doverena na poseben procesen subjekt - na tuìtelot.


34/567

34

Vo ~istata akuzatorna postapka ovlasteniot tuìtel e dolènda ja dokaè osnovanosta na svojata tu`ba, {to zna~i deka obvinetiotgo storil krivi~noto delo i deka postojat site drugi fakti vrz koi senadovrzuva kaznuvaweto na prestapnikot. Ottuka proizleguva deka vo

~istata akuzatorna krivi~na postapka ovlasteniot tuìtel vo na~elogo podnesuva tovarot na dokaùvaweto (onus probandi) spored pravilotoei icubit probatio qui dicit non qui negat (dokazite gi pribira onoj koj tvrdi,a ne onoj koj negira). Dokolku ovlasteniot tuìtel ne uspee da go do-kaè toa {to e obvrzan da go dokaè, sudot e dolèn da go oslobodiobvinetiot vo soglasnost so na~eloto: actore non probante reus absolvitur (ako tuìtelot ne dokaè, obvinetiot se osloboduva).

Funkcijata koja ovlasteniot tuìtel ja vr{i vo akuzatornatakrivi~na postapka se narekuva funkcija na krivi~eno gonewe .

3. Drugata strana vo ~istata akuzatornata krivi~na postapka eobvinetiot (liceto za koe ovlasteniot tuìtel tvrdi deka e storitelna krivi~noto delo). Obvinetiot e stranka koja vo celost e ramno-pravna so ovlasteniot tuìtel. Toj vo postapkata ima edna edinstvenadol`nost: da se vpu{ti vo postapkata {to e povedena protiv nego, {tozna~i da dojde pred sudot i da odgovori na tu`bata . Negovata obvrskada odgovori na tu`bata se sostoi samo vo davawe izjava so koja obvi-nenieto go smeta za osnovano ili za neosnovano. Nadvor od toa, nituovlasteniot tuìtel, ni sudot ne se ovlasteni da mu postavuvaat kakvii da e drugi pra{awa. Obvinetiot ima pravo pred sudot da dava kakvi i

da e izjavi, da ja priznae ili negira osnovanosta na obvinenieto, da sebrani duri i so mol~ewe i da se povikuva na kakvi i da e dokazi vo funkcija na odbranata .24 Vo sovremenata amerikanska i angliska posta-pka od akuzatoren vid, koi ne go poznavaat ispituvaweto na obvinet-iot, postoi mo`nost obvinetiot samiot da se predloì sebesi za sve-dok vo sopstveniot predmet i vo toj slu~aj moè da bide ispituvankako i sekoj drug svedok.

4. Vo akuzatornata krivi~na postapka funkcijata na sudot epresuduvawe na sporot me|u strankite, odnosno donesuvawe odluka sokoja í se udovoluva na tu`bata i obvinetiot se oglasuva za vinoven i se

kaznuva, ili pak, se osloboduva od obvinenieto. Za sozdavawe na takvaodluka sudot mora da povede rasprava na koja }e se izvedat site pre-dloèni dokazi od strankite (dokaùvaweto e rabota na strankite ane na sudot). Pritoa, za akuzatornata krivi~na postapka osobeno e ka-rakteristi~no toa {to sudot vo nea ima objektivna polo`ba, {to zna-~i deka toj ne moè po sopstvena inicijativa da ja zapo~ne postapkata,

24 Su{tinata na ovaa postapka najjasno ja izrazil Ciceron so zboro-vite: dol`nost na tuìtelot e da gi dokaùva zlostorite, na branitelot da ginegira i pobiva, svedokot treba da kaè sî {to znae i {to ~ul, a pretsedate-

lot na sudot sekogo od niv treba da go zadrùva vo ramkite na nivnite zada~i.Marina, P. op. cit. str. 42.


35/567

35

tuku samo po inicijativa na ovlasteniot tuìtel. Poradi zadrùva-weto na objektivniot stav na sudot, vo akuzatornata krivi~na posta-pka, dokazite po pravilo gi izveduvaat strankite i niv vo tekot na ra-spravata im e prepu{teno ispituvaweto na svedocite i ve{tacite. Od

praviloto deka dokazite gi iznesuvaat strankite a ne sudot, vo sovre-menata akuzatorna krivi~na postapka postoi isklu~ok vo taa smisla{to toj, sepak, smee i po sopstvena inicijativa da gi izveduva onie do-kazi {to smeta deka se potrebni.

5. Na krajot, kako zna~ajni karakteristiki na akuzatornatakrivi~na postapka treba da se istaknat i negovata javnost - raspravatase ostvaruva javno vo prisustvo na gra|anite, usmena rasprava nastrankite - usmeno iznesuvawe na site dokazi pred sudot, neposrednost - neposredno iznesuvawe na dokazite, kako i negovata kontradiktornost - site procesni dejstvija se ostvaruvaat vo prisustvo na dvetestraki vo sporot.

6. Od dosega navedenoto lesno proizleguva deka, za razlika odikvizicionata postapka kade {to inkvirentot, koj go vodi najva`niotdel na krivi~nata postapka i vo svoi race gi soedinuva site funkciina postapkata, vo akuzatornata postapka funkcijata na goneweto, odb-ranata i sudeweto se me|usebno podeleni i sekoja od niv mu e doverenana poseben procesen subjekt.

II. INKVIZICIONA KRIVI^NA POSTAPKA1. Ikvizicionata postapka koja se javila najprvin vo italija-

nskite gradovi vo XIII vek, a ottamu bila prifatena vo cela Evropa,osven vo Anglija, se deli na dva dela: 10 istraga i, 20 sudewe.

10 Istragata ja sproveduva poseben istraèn organ koj vo peri-odot na najgolemiot podem na ikvizicionata postapka se narekuvalinkvirent . Inkvirentot ja zapo~nuva istragata po soznavaweto dekapostoi verojatnost deka e storeno krivi~no delo koe ne e od malo zna-~ewe. Na po~etokot toj go stava obvinetiot koj se narekuva inkvizitvo istraèn zatvor koj vo site slu~ai e obligatoren. Vo tekot na sa-

mata istraga toj go ispituva inkvizitot, svedocite i ve{tite lica socel da go rasvetli krivi~niot predmet vo mera {to moè da posluìza donesuvawe na presudata. Inkvirentot samostojno odlu~uva za fa-ktite {to treba da se soberat i dokazite so koi tie }e se utvrdat. Istotaka, samostojno gi sobira i izveduva ite dokazi. Pritoa e osobenozna~ajno deka vo ikvizicionata krivi~nata postapka vaèle posebnidokazni pravila, odnosno inkvizicionoto pravo to~no propi{uvalokolku i kakvi dokazi se potrebni za osudata. Spored tie pravila, zapote{ki krivi~ni dela osuditelna presuda moèla da se donese samoako inkvizitot priznael deka e vinoven. Po pravilo, ne moèlo da se


36/567

36

dojde do osuda bez priznanie na obvinetiot.25 Ottamu, inkvirentot posekoja cena nastojuval da izvle~e priznanie od inkvizitot, {to se

javuvalo kako dokaz na dokazite ( pobatio probatissima) ili kralica nadokazite (regina probationem). Za taa cel mu stoelo na raspolagawe

ma~eweto (tortura), kako legalno sredstvo za doznavawe na vistinata.Dokolku inkvizitot vo istragata ne sakal dobrovolno da go priznaedeloto {to mu se stava na tovar, a vinata ne mu bila dokaàna baremso dvajca svedoci kako o~evidci na nastanot, inkvirentot od sudot mo-èl da pobara negovo podloùvawe na izma~uvawe. So drugi zborovi,podloùvaweto na obvinetiot na izma~uvawe zaviselo od odluka nasudskiot sovet.

Pismena, tajna i vo izveduvaweto na site dokazi podvedena nazakostenti pravila, sudskata istraga e ma{ina koja moè da proizvedevistina vo otsustvo na obvinetiot. A so samoto toa, iako vo striktna-ta primena na pravoto nema potreba od toa, taa postapka nu`no sestremi kon priznanie. I toa od dve pri~ini: najprvin ottamu {to pri-znanieto pretstavuva tolku silen dokaz {to re~isi i nema potreba zadodavawe na nekoi drugi dokazi, nitu za navleguvawe vo te{kata i ne-izvesna kombinatorika na indiciite, priznanieto samo ako e dadenovo propi{anata forma re~isi go osloboduva tuìtelot od griàta dagi pribere i drugite dokazi (vo sekoj slu~aj onie najte{kite). Natamu,edinestveniot na~in na koj taa postapka moè da go izgubi seto ona{to vo nea ima ednozna~en avtoritet i da stane vistinska pobeda nad

obvinetiot e zlostornikot na svoja smetka da go priznae svojot zlo-stor, i zgora na toa samiot da go potpi{e ona {to istragata ve{to itainstveno go sostavila. Ne e sî vo toa, vele{e Ejro (Aureault), koj ninajmalku ne gi saka{e tie postapki, lo{ite da bidat pravi~no kazne-ti. Potrebno e, ako e mo`no, tia sami sebesi da se sudat i sebesi da seosudat. Vo ramkite na pismenoto rekonstruirawe na zlostorot, zlost-ornikot koj priznava ja igra ulogata na ìva vistina. Priznanieto,akt na zlostorni~ko, odgovorno i zborlesto lice, e del so koj se nado-polnuva pismenata i tajna istraga. Ottamu i proizleguva va`nosta{to celata ovaa popstapka od inkvizicionen vid mu ja pridava na pri-

znanieto.26

Od navedenoto se gleda deka vo racete na inkvirentot se nao|a-le funkciite na goneweto (postapkata se poveduva po negova inicija-tiva) i vodeweto na istragata. So ogled pak na toa {to na inkvizitotmu bile ograni~eni ovlastuvawata na odbrana, od inkvirentot vo ovaapostapka se o~ekuvalo deka vo tekot na istragata }e gi zastapuva i int-

25 Vo rimskata postapka vaèlo praviloto deka na dobienoto prizna-

nie od obvinetiot treba da mu se pokloni celosna verba i deka zadolìtelnovodi kon osuditelna presuda - conffesus pro judicatur habetur .

26 Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje zatvora, Informator, Zagreb , 1994,st. 37.


37/567

37

eresite na odbranata. Pokraj ovie dve funkcii, inkvirentot trebaloda ja vr{i i funkcijata sobirawe na site potrebni dokazi za utvrdu-vawe na faktite od koi zavisela krivi~nata odgovornost na inkvizi-tot. Ottamu {to sr`ta na ovaa postapka ja so~inuva istragata, taa i se

narekuva istra`na ili (soglasno latinskiot poim: inquisitio - istraga)ikviziciona postapka.20 Sudewe. Site dejstvija vo istragata moral da bidat opi{ani

vo zapisnici {to pretstavuvale spisi (akti) na predmetot . Po zavr-{uvaweto na istragata, vo koja inkvizitot imal pravo da ja iznese idokaè svojata nevinost, site spisi na predmetot inkvirentot gi do-stavuval do sudskiot sovet koj bil ovlasten da ja donese presudata. Tojsud vo postapka, vo koja ni inkvirentot i inkvizitot, nitu svedocite ive{tacite nemale pravo da u~estvuvaat, donesuval presuda isklu~ivovrz osnova na dostavenite spisi. Za sudot ni{to ne postoelo ako nebilo notirano vo spisite spored poznatata izreka: "Quod non est in actis,non est in mundo" (Toa {to ne postoi vo spisite, ne postoi ni vo rea-lnosta).

Sudot moèl da donese ne samo osuditelna i osloboditelna pre-suda, tuku i presuda so koja inkvizitot se otpu{ta od sudewe (absolutioab instantia). Soglasno ovaa presuda, inkvizitot ne se proglasuva zavinoven, nitu se osloboduva od obvinenieto, tuku sudot izrekuva dekainkvizitot, iako postapkata protiv nego e zavr{ena bez osuditelnapresuda se pu{ta na sloboda zaradi nedostig na dokazi, sepak i natamu

ostanuva somnitelen deka go storil deloto. Na toj na~in, pravnata po-lo`ba na otpu{teniot od sudewe bila izvonredno nesigurna, ottamu{to protiv nego vo sekoe vreme moèla povtorno da se povede krivi~-na postapka. So drugi zborovi, inkvizitot ne moè da se brani so pri-govorot res judicata: deka negoviot predmet e ve}e pravosilno re{en.

2. Od navedenoto, kako osnovni karakteristiki na ikviziciona-ta krivi~na postapka se izvlekuvaat deka vo nea ne postojat strankikako posebni procesni subjekti vo krivi~niot predmet, zatoa {to siteprocesni funkcii se kumulirani vo racete na inkvirenot. Ottamu,ovde ne moè da se zboruva za krivi~nopraven spor. Natamu, bitno e

deka ovde postoi pismenost na postapkata (ne postoi neposredna ocenana dokazite). Isto taka, ikvizicionata postapka vo celost e tajna (naprocesnite dejstvija ne moè nikoj da prisustvuva osven licata koiu~estvuvaat vo samoto dejstvie). Zna~ajno e i toa deka ovaa postapka nee kontradiktorna i deka vo nea ne postoi institutot porota,27 tukufunkcijata na presuduvawe ja vr{i samo profesionalen sudija. Site

27 Porotata vo rimskata akuzatorna postapka se sostoela od 450 poro-tnici, od koi za sekoj konkreten slu~aj se izbirale od 32 do 75 lica. Porotni-cite glasale so pomo{ na posebni plo~ki obeleàni so bukvite C (condemno -

osuduvam), A (absolvo - osloboduvam) i NL (non liquet - nejasno). Zlatari} - Dama-{ka, op. cit. str. 188.


38/567

38

ovie obele`ja pretstavuvaat nedostatok na ikvizicionata vo odnos naakuzatornata krivi~na postapka.

Me|utoa, i pokraj

011 (2002) krivichnoprocesno pravo (p.568)

Documents