Маргина 13-14 · 2 margina #13-14 [1995] | okno.mk Жарко Трајаноски,...

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 1

VIRTUAL REALITY

ВИРТУАЛНА СТВАРНОСТ

Маргина 13-14

Margina #13-14 [1995] | okno.mk2

МАРГИНА Бр. 13-14 март-април 1995Редизајн 2010*************************МАРГИНА, редакција:Жарко Трајаноски, Венка Симовска, Абов Горан, Бане, Г.Н.ОмГрафичко уредување: КОМАИздавач: КОМА/ТЕМПЛУМ

Илустрација на корицата: Valero Doval

***********************

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 3

содржина

виртуелна стварност 7v. fluser - informaciskoto opшtestvo kako crv 12h. reingold - intervju 20georgi stojanov 27 витгенштајн 31G. J. Varnok - vitgentшtajn 32A. grejling - vlijanieto na vitgenшtajn... 38 британска нова проза 47alister grej - kusi raskazi 48nikola barker - ku~eto шto zarika 51dankan mekklejn - koga bog doa|а... 55xenet vinterson - strast 66daglas adams - galakti~ki vodi~ za avtostoperi 69

Џармуш 74

локална сцена 105toni popovski 106 лајбах 111intervju 112slavoj `i`ek - zoшto lajbah i nsk ne se faшisti? 115

дерида 119

ворхол 137


маргина - елементи на самосвест

Od ma~niot krug na zanimavawe so sebe, vo okolnosti vo kakvi se nao|ame - pad na mnogu

standardi, moral relativiziran vo kriminal, borba za elementaren opstanok - te{ko e,

ako ne i nevozmo`no (osven vo nekoi eskapisti~ki nasoki) da se izleze. Mislevme deka

Margina, edna godina testirana i nabquduvana od onie koi momentno gi naso~uvaat kul-

turnite i civilizaciski dviè~ki pravci na Makedonija, } e uspee da opstane vo barem

malku poprimereni uslovi, bidej} i sosema slu~ajno novite ideolo{ki matrici (sepak so

{epot mrmoreni: multikulturalnost, tolerancija, borba na mislewa, pravata na Drugiot...)

potpolno se poklopuvaat so “postmoderniot” koncept na Margina.

No, ve} e, za ̀ al, ne sme sigurni vo komplementarnosta na postavenite celi; eve zo{to:

eden od klu~nite problemi na Makedonija e kako da se izleze od ekstremniot centralizam,

na site poliwa, od ekonomijata i sportot s$ do kulturata. Artikulirano dvièwe {to bi

se zalagalo za nekakva kulturna decentralizacija re~isi i ne postoi, bidej} i edinstve-

nata {ansa da se uspee na bilo koe pole e totalnata splotenost so dràvata (centarot).

I namesto vo takvi (uàsni, i koi formalno onevozmoùvaat bilo kakvo slobodarstvo)

okolnosti, onie koi poradi svojata (liberalna, socijaldemokratska itn.) politi~ka orient-

acija, ili onie koi ja distribuiraat stranskata pomo{, ili onie koi ja skiciraat na{ata

nacionalna i dràvna strategija, da se obidat da sozdadat civilni, paralelni institucii

na konkurencija i kontrola, tie s$ pove} e ja naso~uvaat taa malku preostanata voda (nie

sme su{no podra~je, ko {to se znae) kon edinstvenata tesna vododelnica koja demago{ki

se narekuva “makedonski nacionalen interes”, a vsu{nost zna~i samo edna primitivna

tehnika na vladeewe.

Da ja zememe {emata na manipulacija vo kulturata: sto pati sme slu{nale: “mali sme,

sitni sme da se dvoime; Makedonija ne moè da izdrì dva kulturni sistemi, moè da pos-

toi samo dràvno dotirana kultura i to~ka”. Vakvi tekstovi izgovaraat duri i prili~no

emancipirani lu|e, zaglaveni vo vitelot na taa dolgogodi{na demago{ka i totalitaristi~ka

manipulacija. Samiot koncept na kultura podrazbira alternitet, dijalog, konkurencija...

Postojat sociolo{ki teorii koi velat deka “akademizira weto” ili petrificiraweto na

odredeni kulturni modeli sluì samo zatoa da katapultira nov koncept, nova istoriska

brzina! Taka {to, ne velime: juri{ na MANU!, tuku samo barame minimum svest za neguvawe

na kriti~ki razliki odvnatre. MANU re~isi i ne moè da postoi bez gara`ni bendovi,

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 5

bez “Margina”! Vo odnos na {to taa akademija toga{ e ceremonijalen simbol? Vo odnos na

sto~arite i rabotnicite?! I dokolku takvi “mono”-institucii (paradoksalno, vo Makedonija

MANU verojatno e edna od pomalku konzervativnite institucii) nemaat ne{to strukturno

razli~no nasproti sebe, toga{ imate faraonska, stati~na kultura, a ne drà azdvièni i

kompetentni lu|e.

Zatoa e potpolno jasno, na primer, zo{to od edinstveniot (beden, koj ne uspea duri ni

da ja zadrì svojata forma na separat) dodatok za kultura koj redovno sedmi~no izleguva,

“Lik” (zbutan vo edinstveniot dneven vesnik vo zemjava, ako ne go smetame - a ne treba da

go smetame - najlo{iot dneven vesnik na Balkanot, “Ve~er”), kontinuirano dopiraat lele-

kawata deka “uglednite, stari, iskusni, ekipirani” itn. izdava~ki ku} i propa|aat na smetka

na “primitivnite, neprofesionalni, ad hok” itn. privatni izdava~i. No nejasno e kako ne

postoi nitu edno relevantno glasilo (Margina nasila sega go pravi toa, iako nikoga{ ne

sakavme da vleguvame vo toj } orsokak, no ete, brm~at onie glupavi moralizatori vo nas) koe

} e soop{ti: da, privatnite izdava~i ~esto se pod elementarnite nivoi na profesionalnost,

no “ugledot” na “dràvnite” e ~ista fikcija! Koj ugled, koi “profesionalni standardi”

{titi “Lik”? Edna ista tajfa (dovolno e {to e ista, bez protok, a ba{ka e totalno netal-

entirana, {to mnogupati avtoritetno e dokaàno, od M. \ur~inov, na primer) beskrajno gi

vrti istite prazni knigi pi{uvaj} i si me|usebe apologetski recenzii bez minimum vkus.

Niv im treba u{te i za{tita od dràvata!? [umi i {umi se ispose~eni za taa redundantna

(“{umovita”) skribomanija od eden ruralen vid, kade{to knigata ne e izraz na nekoi struk-

turalni, dijalogi~ni proniknuvawa tuku legitimacija od tipot na revolvera{ki recki ili

broj na poseteni rabotni akcii. Knigata e totalno obezvredena tokmu od takvite tajfi i od

takvata izdava~ka produkcija, a ne od nakotenite horoskopxii i drugata palp-literatura (a

koga sme ve} e kaj “palp”: da objavea “uglednite” izdava~i barem po nekoja “palp” kniga na

Hemet, ̂ endler ili le Kare, ne samo {to } e zarabotea nekoja para tuku i } e go onevozmoèa

objavuvaweto na tehni~ki potpolno stupidnite romani vo mak. literatura). Taka{to, ako ve} e

gi zanemaruvame objektivnite okolnosti zo{to sme volku prosti ko {to sme, subjektivnite

mora da se naso~at (“Lik”, kako promotor, taka li, na “novite, nemonopolski kulturni

vrednosti” toa treba da go napravi) na vistinskata adresa: za katastrofal na ta sostojba

vo makedonskata kultura (totalen bankrot vo site sferi) najgole miot vinovnik se tokmu

dràvnite galeni~iwa koi ̀ iveeja vo epruveti 50 godini, nitu sozdavaj} i nekakvi visoki

profesionalni standardi (ova odgovorno go tvrdime barem za sferata na izdava{tvoto),

nitu sozdavaj} i kompetentna publika, nitu sozdavaj} i bilo kakva publika. I tie (koi

kulturata ja sfa} aat kako turisti~ko akawe, kako gondoliersko-ezersko recitirawe na

mrtvorodeni zborovi, kako elegi~en nacional-romantizam, kako eden grandomanski i

nacionalisti~ki ki~, kako egzibicionisti~ko i primitivno difamirawe) se obiduvaat

pak da vovedat eden beskrajno ma~en totalitaristi~ki kulturen koncept koj samo moè

da n$ zakopa vo ovaa getoiziranost i da sozdade atmosfera sli~na na onaa vo Srbija. No,

duri i Srbija (te{ko, so plukawe vrz Soros, so satanizirawe na Zapad, Amerika i Vatikan,


no sepak) uspeva da gi zadrì tie krevki no mo} ni po svojot moralen i profesionalen

kredibilitet institucii na edna poinakva, “alternativna” kultura. Kaj nas, se ~ini, duri

i onoj {to edinstveno se obiduva{e da sozdade nekakva makar simulacija na dijalog, na

refleksija, na odgovor, Soros-centarot, kako da po~nuva da gubi zdiv i da se sleva vo ed-

instvenata vulkan ska matica {to - po ladeweto koe brzo ni sledi, dokolku ve} e i ne sme

zale deni - s$ skamenuva. Da, dajte ni ednakvi uslovi za igra (toa {to taka milno i àlno

go bara urednikot na “Lik”): prostorii, proda`ni punktovi, dotirano pe~atewe, dotirani

plati... Apsolutno sme sigurni deka so barem tri pati pomali pari od onie {to gi tro{i

“Detska radost”, na primer (totalen i gnasen monopolist koj gi eksploatira najnaivnite:

decata), “Templum” moè da napravi barem dvojno podobra produkcija, blagodarenie na

znaeweto, stilot, organizaciskite sposobnosti itn. Vo fer natprevar tajfite apsolutno

nemaat nikakvi {ansi so dinami~nosta i znaeweto! Vo kulturata, ugledot i kompetentnosta

se super-pazarni kategorii (ne samo vo smisla na pari tuku i kako respekt i dignitet), i

ottamu e besmislena pita~kata samobendisanost na kulturnite monopolisti.

No, dosta. Ova samo neka bide dokument deka toga{ koga n$ davea promrmorevme po nekoj

zbor. Margina ne saka i ne treba da se zanimava so ova, no moèbi vakov tip na diskurs

e potransparenten za onie koi, sakale-ne sakale, odreduvaat koj ima pravo da zboruva vo

“demokratskive vremiwa”.

Duri i kako fanzin Margina } e bide sekoga{ na stranata na Soros-Poper konceptot

za otvoreno op{testvo, {to ne zna~i i deka sekoga{ } e bide na stranata na onie {to (od

neznaewe, o~aj, izmorenost...) ne gi gledaat ostrite karpi pred svetilnikot i ne ja razliku-

vaat oficielnata funkcionalna “dràvna” kultura od onaa emancipatorskata, slobodna

i “alternativna”.

G.N.Om

P.S. Poradi nedostatok na pari Marginava e pokratka za pedesetina strani, a tiraòt &

e 200 primeroci od koi sekoj e sosema originalna kreacija blagodarej} i im na Nada Prqa

i Boban Pe{ov, novite Templum dizajneri.

Vo majskiot broj } e gi ~itate od ovoj broj isfrlenite tekstovi za Virtuelna Stvarnost

i za Bojs, kako i nekoi strip~iwa {to bea predvideni.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 7

Виртуелна стварност

Margina ve} e delumno ja ~epna temava so tematite

za kiber-pankot i ve{ta~kata inteligencija (AI). Od

~ovekot {to go podgotvi blokot za AI, Georgi Sto-

janov, i sega imame eden interesen tekst, inaku prvo-

bitno objaven na angliski vo makedonskata kniga na

S. Bo`inovski, Ve{ta~kata inteligencija.

Ovaa tema } e prodol`i i vo slednite broevi (Timoti

Liri, Fluser, umetnosta i VR itn.).

Matthew Richardson


VR + cyberpunk =

технопаганска револуција

“Ako nekoj saka da zboruva za noviot svetski poredok, a pritoa da ne ja zeme vo predvid vir-

tuelnata realnost, podobro da mol~i.”

Johan Seipstra

Neodamna (1991 g.) po~inatiot francuski filosof Feliks Gatari vo tekstot, koj {to vaì

za negov testament, zapi{al deka so rasteweto na decata pokraj televizijata, video igrite,

kompjuterskite i telematskite telekomuni kacii, se ra|a “nova ma{inizirana osamenost,

koja{to sigurno ne e bez kvali teti, no koja treba postojano da se obrabotuva, za da moè da

bide vo soglasnost so obnovenite oblici na socijalnoto... Novata planetarna svest } e mora

za ma{inite da razmisli odnovo. S$ u{te ~esto ja postavuvame ma{inata kako spro tivnost na

~ovekovata du{a. Nekoi filosofi smetaat deka modernata tehnika ni go prikriva prista-

pot do na{ite ontolo{ki temeli, do prvobitnoto Bitie. No {to ako, naprotiv, obnovuvaweto

na du{ata i ~ovekovite vrednosti moème da gi o~ekuvame tokmu od novite povrzuvawa so

ma{inata?... Ma{inite ne se tota liteti zatvoreni samite vo sebe. Tie odrùvaat odredeni

odnosi so vre men sko-prostornata nadvore{nost, kako i so znakovniot svet i so poleto na

virtuelnosta... Poradi novite informaciski ma{ini, koi {to s$ pove} e se vturnu vaat vo

podra~jeto na senzibilnosta i inteligencijata, razumot i senzi bilnosta mutiraat. Nie sme

svedoci na mutacijata na subjektivitetot, koja {to moèbi e u{te pobitna od izumot na pis-

moto i pe~ateweto.”

Te{ko e da se oslobodime od vpe~atokot deka pove} eto sovremeni “sitni” tehnolo{ki inova-

cii (li~en kompjuter, telefaks, modem, visoko-rezoluciska TV, videofon i t.n.) odedna{ se

nao|aat pred nas, kako da se sozdavaat bez bilo kakva istoriska zadnina od koja {to bi moèle

da go razbereme nivnoto zna~ewe. U{te pove} e ni se ~ini deka duri nekoga{ vo dale~nata

idnina } e moème jasno da go razbereme nivnoto zna~ewe. Zna~eweto koe {to go imaat za nas

tuka i sega otkako sme stanale nivni sopstvenici (ako sme ja imale taa sre} a) i korisnici, e

vo toa {to ni nudat udobnost i bezbroj novi mo`nosti za iskoristuvawe na slobodnoto vreme.

Duri i ednostavniot fakt na poseduvawe na predmeti ni vleva - vo sekojdnevniot natprevar

so vremeto ~esto zagubenata - nade` za toa deka sme na nekoj olesnuva~ki na~in povrzani so

idninata. Znak, deka vsu{nost sme sta pile vo nea e spoznanieto deka kupuvaweto na pr. na

kompjuter ni go razdelilo ìvotot na pred i po kupuvaweto. êsto po podolga nivna upotreba

sfa} ame kako nezabele`livo, no korenito go menuvaat na{iot stil na ìveewe, stil na mis-

lewe.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 9

Sekako, nekade vo laboratoriite, na sigurno smesteni, skrieni od pogle dite na javnosta,

nau~nicite ja sozdavale istorijata na elektronikata. Po nara ~ka od voeno-industriskiot

kompleks razvile sistem za obrabotka i generi rawe na {to e mo`no pogolemo koli~estvo

informacii. Stanalo jasno deka upravuva weto i kontrolata na informaciite e od klu~no

zna~ewe za ishodot na poedine ~ni borbeni operacii i vojni. Taka, kontrolata i pristapot do

informa ciite bea mnogu va`ni za tekot na vojnata vo Zalivot. @rtva na izmama stana duri

i zapadniot pe~at, koga neznaej} i, so pogre{no posreduvanata informacija, bez da saka go

pottikna protivnikot da napravi za nego pogubni potezi. Re~enoto ne vaì samo za vreme na

vojna; poseduvawe na informacii sekoga{ zna~i prednost i mo} .

Razvojnite po~etoci na virtuelnata realnost (VR) n$ vodat kon simula torskite kabini za

pilotite na borbenite reaktivni letala i astronomi pri NASA. Niv gi razvile za da moàt

kolku {to e mo`no poverno da gi imitiraat okolnostite na koi{to im e prepu{ten pilo-

tot za vreme na izvr{uvaweto na borbenata zada~a. Sovremenite reaktivni borbeni letala

stanele tolku brzi, a upravuvaweto so niv tolku zapletkano, {to pilotite edvaj bile spo-

sobni da gi sovladaat ogromnite koli~estva informacii, dostapni na ekranite i kontrol nite

plo~i. Opsegot na raspolo`livite informacii i pilotovata ograni~ena sposobnost za nivno

sledewe s$ pove} e se raziduvale i generirale nesovladliv informaciski vi{ok. I pokraj

toa, ~ovekot e s$ u{te mnogu vaèn za opstanokot na ma{inata i za uspe{no izvr{uvawe na

zada~ite. Samo edno staven dodaten ~ekor vo prav moment moè zna~ajno da vlijae na posaku-

vanoto deluvawe na ma{inata i uspe{niot kraj na operacijata. Da se osposobi ~ovek, koj {to

vo vistinski moment } e izvr{i potrebno dvièwe, sekako e osnovna pri~ina za razvivawe na

{to e mo`no popotpolni simulatori na borbeni letala.

Sposobnosta za simulirawe (lat. simulare, da se napravi sli~no, presto ruvawe) e mnogu zna~aen

faktor vo ~ovekovata istorija i e vo nekoj pogled duri i socijalen uslov za preìvuvawe. No

duri na stepen na nejzinata virtuelizacija moème da gi sogledame site nejzini dimenzii.

Najmo} nata metafora, koja {to VR dosega ja proizvela, e dematerijalizacija na svetot. Vo VR

duhot (nemateri jalnoto) transcendira telo (materijalno). Toa e povtoren obid na ~ovekot da

ja odloì i kone~no da ja porazi smrtta. So toa se zacrtuva o~iglednata paralela pome|u VR

i nekoja druga zavojuva~ka ma{ina, svetskata religija i zapadnoto hristijanstvo. ôvekoviot

rascep na materijalno i duhovno ja proniknuva celata zapadna civilizacija. Vo arheolo{ka

smisla moème isto taka razvojot na VR da go pojasnime so pomo{ na hristijanstvoto. VR tuka

i sega go ovistinuva ona {to svetskite religii go postavuvale vo vrska so posmrtniot ìvot.

Me|utoa, dodeka u~ewata za voskresnuvawa se ne{ta vo koe {to moème samo da “veru vame”, VR

nudi momentni re{enija. Vo moment moè da n$ prerodi vo novo (vir tuelno) telo i da n$ pre-

seli vo nov (virtuelen) svet. Vo taa perspektiva virtuel nata realnost e logi~en naslednik i

posleden stepen na ~ovekovite osvojuvawa na novi prostori. Toa e prodolùvawe na napadot

od analognite mediumi, koi {to ja dematerijaliziraa realnosta so neprekinata teleprisut-

nost na simuli ranite realnosti na radio branovite, na televiziskite ekrani i vo kompjuter-

skite mreì. Tie mediumi efektno go otstranija prostorot i vremeto i vovedoa nov oblik na

s$/prisutnost, sli~na na omniprezentniot bog.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk10

VR {iroko gi otvori vratite na idninata. Vo perspektiva, toa zna~i osloboduvawe na ~oveko-

voto telo od negovite zemski te{kotii; mo`nost za pot polen uvid nad virtuelnite svetovi.

Toa e ~ekor poblizu do boga, povtoren ~ove kov obid da se digne na nivo na bog, da se ka~i vo

visinite na nematerijal noto. So svojata bezobli~nost (vo VR sekoj moè da e bilo koj ili

bilo {to) i so nama lu vawe na rizikot, VR vsu{nost gi otstranuva na{ite telesni ograni~u-

vawa. Nudi mo`nost za navleguvawe vo svet, koj {to e sli~en na na{ata prestava za neboto:

tokmu na toj na~in osloboden od sekoj rizik, tokmu na toj na~in besko ne~en, bez doìvuvawa,

bez slu~ki, iskustva i razvoj, bidej} i tie raboti ne nosat ni{to dobro. I da ja zacrtame para-

lelata do kraj: sekoj moè da nastojuva da ja voobli~i svojata li~na vistinitost, s$ dodeka

nekoja sudbonosna mo} ne ja isklu~i negovata VR.

No {to e vsu{nost VR? Pred s$ tehnologija, koja {to vo relativno kratko vreme dojde od

specijaliziranite razvojni laboratorii i stapi na svojot tehno paganski pat na popular-

izacija, so sega{nite otvarawa na VR centri i zabavi{ta nasekade po svetot, pa i na pat

kon komercijalizacija. “Virtuelna realnost” e geslo, koe{to duri od krajot na osumdeset-

tite godini gi razbranuva duhovite na kompju ter skite stru~waci i hakeri, kiberneti~ari,

umetnici-tehnofili, kiberpankeri i sega s$ pogolem broj na lu|e koi {to se ednostavno

qubopitni. Toj, pred s$ neja sen, za “zdraviot” razum kontradiktoren izraz, obi~no ja ozna-

~uva interak ti vnata kompjuterska tehnologija, koja {to na upotrebuva~ot mu sozdava iluzija

na vleguvawe i dvièwe vo ve{ta~ki, digitalno proizveden svet. Toj svet vsu{nost se nao|a

edinstveno vo kompjuterskata memorija. Za taa namena, kako zamena za obi~niot monitor, se

upotrebuvaat posebni eyefones ili head-mounted display, kaciga so o~ila-monitori za sekoe

oko posebno i stereo slu{alki kako i dataglove ili podato~na rakavica, koja {to sluì kako

vlezna edinica za komunikacija so kompjuterot. Vo posledno vreme se razvieni i posebni

“kompju terski obleki” ili cybersuits, tesen kombinezon so oprema, proniàn so senzori {to

posreduvaat podatoci kon kompjuterot za polo`bata na korisnikovoto telo i se stimulatori

za na{ite setila, koi{to mu davaat na korisnikot “sajber na utsko” ~uvstvo deka gi dopira

virtuelnite predmeti. Izrazot “virtuelna real nost” ponekoga{ go ozna~uva toj kratkotraen

i voedno bezgrani~en svet, vo koj {to e mo`no s$ i ni{to ne e slu~ajno: cyberspace. Vsu{nost

VR s$ u{te e prili~no nedofatliva tehnologija i iluzijata “da se bide tamu” s$ u{te bara od

subjektot-korisnik odredeno suspension of disbelief. Predviduvawata za nejziniot iden razvoj

se dviàt od skepti~ni i vozdràni, do optimisti~ki i krajno eufori~ni. Bez ogled na toa,

kako vsu{nost } e te~e nejziniot razvoj, VR u{te denes naveduva kon povtorno razmisluvawe za

na{eto sfa} awe na realnosta.

Mediumskoto iskustvo na neposredniot televiziski prenos na zalivskata vojna moè{e da

n$ uveri me|u drugoto i deka realnosta kone~no go napu{tila fizi~kiot svet i se naselila

vo virtuelnoto. Ako go sfatime ova kako edna od temel nite postavki na svetot vo koj {to

ìveeme, toga{ ima smisla da se zboruva za virtuelnosta kako na~in na egzistencija. Bidej} i

kako {to zapi{al Fluser (V.Flusser), virtuelnosta ne e aproksimacija na realnoto, tuku, na-

protiv, “real noto” e ekstrapolacija na “virtuelnoto”. Vo ìvotot imame rabota so virtuel-

noto, me|utoa realnoto e samo reduktivna razmisla na na{eto apstraktno razmi sluvawe. Taka

svetot kakov {to go ~uvstvuvame i doìvuvame e celosno umet ni~ko delo koe {to na{ite seti-

la go kompjutiraat od virtuelnoto, virtuelnite pak, kompjuterski generirani svetovi, koi {to

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 11

lesno gi kreirame so pomo{ na VR tehnologiite, se alternativni celosni umetni~ki dela. So

VR, realnosta kone~no ne e edna edinstvena i nedeliva, tuku e pove} ekratna, prepletena so

liniite na mo`noto, po koi {to ~ovekovata praksa s$ polesno posega.

Socijalnite praksi, povrzani so VR i kiber-prostorot, najto~no go oblikuva cyberpunk-ot,

kontrakulturnoto dvièwe, ~ii{to po~etoci dosegaat vo sredinata na osumdesettite godini.

Dvièweto otprva imalo svoj domicil na zapadniot breg na SAD i bilo za~nato kako hibrid

me|u New Age i tehnolo {kata inovativnost na Silicon Valey. Denes se {iri po svetot preku

kompjuter skata mreà WELL (Whole Earth ‘Lectronic Link), so spisanieto MONDO 2000 i dava

vpe~atok deka } e prerasne vo sredi{na kontrakultura na kompjuterskoto vreme i deka } e stane

akter na “postindustriskata perestrojka”. Oslabnat, no prepozna tliv profil na dvièwa, iz-

razuvaat slednive ìvotni gesla na kiberpankerite:

4Vo prirodata na informaciite e da se slobodno dostapni. I pokraj zaedni~kite na-

pori na cenzorite, pravnite ~uvari na avtorskite prava i podato ~nite policajci, pogolemiot

del na tehnologijata od informaciskiot period, taka ili onaka, do{ol vo racete na onie

koi{to moàt od toa da izvle~at najmnogu i najdobro.

4Sekoga{ podreduvaj mu se na imperativot deka rabotite treba da se dràt cvrsto

vo raka. Kiberpankerite se uvereni deka bi go napravile svetot podobar, koga bi im do{la v

race upravuva~kata kutija na informaciskiot sistem.

4Zalagaj se za decentralizacija. Op{testvoto se rasprsnuva vo stotici sub-kulturi i

dizajnirani realnosti i sekoja od niv odgleduva svoj jazik, kod i stil na ìveewe.

4Surfiraj po rabovite. Koga svetot se menuva vo nano sekundi, najdobar na~in da ja odrì{

glavata nad voda e da stapi{ na ~elo na Zitgeist-ot. Cyberpunk-ot ima kako tehnolo{ki (nau~ni)

taka i literaturni (nau~no-fantasti~ni) koreni. Po misleweto na mnogu virtualofili, V.

Barouz (William Burroughs) vaì za proto-cyberpunk pisatel. Kulten pisatel e V. Gibson (Wil-

liam Gibson). Negoviot roman Neuromancer e kvintesencija na cyberpunk-ot. Gibson e isto

taka tvorec na kova ni cata cyberspace - sredi{niot poim na spontanata filosofija na cyber-

punk-ot i sinonimot za VR. Tipi~en lik na kiberpanker e identificirana bizarna smesa od

tehnofeti{izam i uli~na pankerska etika, me{avina na kompjuterski haker i roker. Cyber-

punk-ot se zazema za slobodna upotreba na tehnologijata, za premo stuvawe na jazot pome|u

umetnosta i naukata, pome|u literaturata i indu stri jata. Buntovnicite na informaciskoto

vreme mislat deka samo taka e mo`no da se izvle~eme od distopiite, negativnite utopii na

temnoto, cini~no, mor bi dno, digitalno podzemje, kade{to n$ potisnuvaat golemite korpora-

cii i infor ma ciskite monopoli. Cyberpunk e identifikaciska ramka za generaciite, koi{to

svoeto detstvo i mladost - t. e. celiot ìvot - go proìveale pred kompjuterskite ekrani i so

video igrite, generacii koi osoznale deka tehnologijata ne e nu`no zlo, tuku na{a edinst-

vena mo`nost. I, na krajot, cyberpunk-ot e dvièwe koe{to za svoja cel go postavuva izvedu-

vaweto na “tehnopaganska revolucija”. Vo taa smisla se nalaga samo edna temelna zapoved:

Sovladuvaj ja tehnologijata, inaku tehnologijata } e te sovlada tebe!

Marjan Kokot

Margina #13-14 [1995] | okno.mk12

информациското општество како црв

Vilem Flusser studiral fi lo zofija vo Praga, emigri ral vo London, a potoa vo Sao Paolo, kade {to gi prodol-ìl studiite. Od 1959 rabo tel na univer zi tetot vo Sao Paolo ka ko predava~ po fi lo zofija na naukata i profe sor po fi lo zofija na komu ni-kacii. Vo Evropa se vratil vo 1971. Organiziral pove} e izlo`bi, pi{uval za umetni~ki i filozofski revii i objavil pove} e knigi za pra{awata na estetikata i komunikaciite. Umrel vo soobra} ajna nesre} a vo 1991 godina.

Ovoj tekst e prevod od raspravata "Die Informationsgesellschaft als Regenswurm" objavena vo

Gert Kaiser et al. (ur): Kultur und technik im 21. Jahrundert. Campus Verlag: Frankfurt/New York,

1993, str. 69-78.

[to ni zna~i izrazot "informacisko op{testvo"? ] e predloàm dve objasnu vawa. Kako prvo:

informacisko op{testvo e ona, na koe{to mu e s$ pova`no proizveduvaweto ~isti informacii, a

s$ pomalku va`no proizveduvaweto na informirani predmeti. A, potoa } e predloàm razbirawe

na informaciskoto op{testvo kako sinonim za "telemati~no op{testvo". Vo ova predavawe } e

se obidam {to podobro da gi razlikuvam dvete zna~ewa so nade` deka na toj na~in } e dojdeme

barem do postavkata za moèn odgovor na postavenoto pra{awe.

Razmisluvaweto za prvoto predloèno zna~ewe go zapo~nuvam so sledniot model: Da si

zamislime ìva cevka, na primer crv. Taa cevka ima na edniot kraj vlez, input, da go nare~eme

"usta" ili "ustie", a na drugiot kraj output, da go nare ~eme "zadnik". Niz ustata vo cevkata

dotekuva svetot, vo cevkata nekako se vari - se procesira - i niz zadnikot pak istekuva. Ako

~ovekot si go zamislime kako takov crv, najposle nie sme samo razvieni crvi, ili nerazvieni

crvi, zavisi: ako kako kriterium ja postavime sre} ata, toga{ sme daleku zad crvite. Zna~i, ako

se obiduvame da se pretstavime samite sebesi, toga{ moàm da upotrebam poprefineti izrazi.

Moàm da re~am: niz ustieto dotekuva prirodata, a vo orga nizmot taa priroda se informira

taka {to istekuva kako kultura. So toa situa cijata ne sum ja opi{al precizno, zatoa {to ne

Vilem Fluser

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 13

e taka, nie da ja goltame pri ro data, da ja procesirame i da izla~uvame kultura, toa bi bilo

preubavo. Vsu{nost kulturata, zna~i izmetot {to go la~ime i go ostavame zad sebe, popo leka gi

gu bi informaciite, stanuva otpadok i ponataka gi gubi informaciite i kone~no se vra} a vo

prirodata, taka {to morame da si zamislime kru`nica, ~ij{to del sme nie kako crvi. Ako si go

zamislime modelot na kru`nica priroda-kultura-otpadok-priroda, } e zabeleìme deka nekako

sme izlegle od istorijata. Se raboti za model na ve~noto vra} awe na ednakvoto so specifi~en

vkus na apsurdot. Zanimavaweto so kultura po toj model se ~ini besmisleno.

[to mislime koga } e re~eme deka ja "procesirame prirodata"? Za da odgovo ram, } e se obidam

opi{aniot model malku da go promenam. Da zememe edna golema ma{ina, niz ustieto vo ma{inata

dotekuva plasti~en materijal (namesto "priroda" moème da kaème "plasti~en materijal",

amorfnata ka{a od pojavi moème da ja sfatime kako plasti~en materijal). Niz na{eto ustie,

niz ustieto na ma{inata zna~i dotekuva plasti~en materijal. Vo ma{inata ima orudija. Vo

orudijata e vnesen oblikot na penkalo. Orudieto udira po obi~niot plasti~en materijal i go

informira vo oblikot "penkalo". Niz zadnikot istekuva reka od klonirani plasti~ni penkala,

zna~i masovna kultura. Lu|eto tie penkala gi upotrebuvaat i gi iskoristuvaat, {to zna~i deka

penkalata gubat del od svojot oblik i odat v |ubre. Tamu pak sedat zelenite i drugi ekolozi

i molat {to pobrzo da se izgubat u{te pove} e informacii i da se vratat vo prirodata, koja-

{to povtorno } e gi zaokruì vo izrabotka na novi plasti~ni penkala. Za taa namena treba da

izrabotime cela niza nauki. Za da soznaeme {to dotekuva vo ustieto morame da gi razvivame

prirodnite nauki, na primer fizikata. Za da soznaeme kako se odviva vareweto, kako oblikot go

vtisnuvame vo prirodata, morame da gi neguvame informaciskite nauki, na primer matemati~kata

teorija na infor ma tikata. Za da soznaeme {to istekuva od zadnikot, {to se vsu{nost tie plas-

ti~ni penkala, morame da se zanimavame so istraùvawe na kulturata, na primer so kritika

na umetnosta. Za da soznaeme {to se slu~uva so otpadocite, morame da gi pottiknuvame naukite

za otpadocite, na primer arheologijata.

Ne vaì ve} e deka kulturata se deli na tvrdi prirodni nauki i meki nauki za kulturata.

Informaciskite nauki i naukite za otpadocite se vklu~ija me|u niv i tie kulturni aktivnosti

gi soedinija vo krug. ] e vovedam u{te edna nomen klatura: da gi nare~eme oblicite, koi{to

gi vtisnuvame vo prirodata, so cel da ja informirame i od nejze da napravime kultura, da gi

nare~eme tie oblici "idei", "ideali" ili "vrednosti", sledej} i ja klasi~nata tradicija na

na{ite gr~ki predci. Ako toa go napravime, } e zaklu~ime deka moème da go nare~eme "priroda"

i ona {to e bez vrednost, deka vtisnuvaweto oblici vo prirodata moème da go nare~eme i

"vrednuvawe", dodeluvawe na "upotrebliva vrednost" ili samo "upotrebuvawe" (der Wert -

vrednost, das Verwerten - ostvaruvawe, upotre buvawe), deka za kulturata moème da velime

deka e "dragocena", "polna so vred nosti", i toa dotolku pove} e, kolku {to podlaboko oblikot

posegnuva vo priro data, kolku poinformirana e prirodata. Ako otpadocite gi ozna~ime kako da

se "bez vrednost", toga{ kru`nicata moème da ja opi{eme vaka: bez vrednost/na vrednostite

- vrednuvawe/upotrebuvawe - dragocenost - bez vrednost/na vred no stite. I apsurdnosta, {to

pred malku se pojavi vo ontolo{koto, sega se poka ̀ uva vo eti~noto. Modelot {to go predloìv

e moèn duri vo vremeto po indu striskata revolucija. Za{to modelot go dobiv so nabquduvawe

Margina #13-14 [1995] | okno.mk14

na stiskalnicata, kade {to orudijata & gi vtisnuvaat oblicite na prirodata. No, moram vedna{

da navedam dve zabele{ki. Prvata glasi: modelite si gi sozdavame so orudija, {to sami sme si

gi izmislile, bidej} i poleka soznavame {to sme izmislile i taka vo ma{inite se prepoznavame

samite sebesi. Toa ne e nikakov antropomor fizam, ma{inite se navistina antropomorfni, pa

samite sme gi sozdale.

Sprotivnost me|u ~ovekot i ma{inata ne postoi, za{to ma{inata e del od ~ovekot, taa e proteza

ili epiteza. Na primer, plasti~noto penkalo e proteza, sedi me|u prstite; moite ve{ta~ki zabi

pak, se epitezi, se nao|aat vo moeto telo. Spored toa, za ma{inata ne moème da tvrdime deka e

von ~ovekot i deka ~ovekot e von ma{inata, tuku deka me|u ~ovekot i ma{inata postoi cela niza

posrednici. Drugata zabele{ka {to bi sakal da ja spomenam e deka morame za ovoj model da &

se zablagodarime na industriskata revolucija, zna~i na ma{inite {to izrabotuvaat plasti~ni

penkala, no istiot model bi moèle da go upotre bime ve} e za vremeto koga go izmislile

pe~atarstvoto. Ve} e pe~atarstvoto deluva na toj na~in i vo slu~ajot na pe~atarstvoto zborot

"informacija" moè da ni bide pojasen otkolku vo slu~ajot na plasti~nite penkala. ] e se obidam

da go interpretiram modelot. Postoi klasi~na interpretacija, da ja nare~eme platonska. Glasi:

oblicite {to tuka gi vtisnuvaat vo prirodata se ve~ni i nepromenlivi, so~uvani na neboto.

A ona {to nie go pravime koga prirodata ja menuvame vo kultura e ova: oblikot go povikuvame

od bibliotekata idei na neboto, ja povrzuvame so prirodata i taka nastanuva kulturata. A toa

go vr{i umet nikot, zanaet~ijata. Idejata, ve~nata, nepromenliva ideja za plasti~noto penkalo,

nakuso "penkalnosta" ja povikuva od neboto i ja vtisnuva vo plas ti~niot materijal, i gledaj,

sme dobile plasti~no penkalo. Sleduva: plasti~niot materijal se raspa|a, no oblikot ve~no

ostanuva.

Toa e silnata interpretacija na ovoj proces. Vo sredniot vek `nee{e ne~ueni uspesi. Kako

primer da go navedam ~evlarot: kraj ~evlarot te~e{e koà, isto vremeno vo racete imal protezi

- orudija -, a vo glavata go imal ve~niot, nepro menliv oblik na ~evelot - "~evelstvoto". Vo

koàta go vtisnal oblikot. Ili: materijata ja zbil vo oblik. Oblikot go napolnil so materija,

a rezultatot bil ~evel. I potoa dobriot ~ovek go odnel ~evelot na pazar i go izloìl. Bil

poli ti~no angaìran. Oti{ol na pazar so cel da ja izloì informacijata {to pri vatno ja

procesiral i taka na drugite da im ovozmoì pristap do nea. Bil bios politicos. Toga{ se

otvorila vratata od katedralata i od nea izlegol biskupot. Biskupot e nekoj {to nau~il da

gi ras~lenuva oblicite. Prvo zatoa {to go ~ital Aristotel i znae {to e teorija. Teorijata e

rendgenski pogled, koj{to pro dira niz rabotite i gi gleda ve~nite oblici. Ako so toj pogled

go izmeril ~evelot, niz nego go videl "~evelstvoto". A pokraj toa go ~ital i Svetoto pismo

i komentarite na teolozite i znae deka vistinata se otkriva vo bo`jata milost i negovata

beskone~na qubov kon nas. Negovata, zna~i, bila gratia sufficiens, dovolna milost, za da mu se

otkrie zad ~evelot vistinskoto "~evelstvo". Bisku pot, zna~i, oti{ol na pazar i razgleduval

~evli. I nabquduval vo kolkava merka na ~evlarot mu uspealo da go napravi oblikot na ~evelot

o~igledno fenomena len, i vo kolkava merka ne uspeal. - Ne e vozmo`no nekoga{ sosema da mu

uspee, bidej} i ako idejata ja naneseme na pojavata, pojavnosta ja menuvame, me|utoa idejata sme

ja izdale. Ako vo pesokot nacrtam triagolnik, } e moram da konstati ram deka zbirot na aglite ne

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 15

iznesuva to~no 180. - Taka ~evlarot sakaj} i ili nesakaj} i ja izdal idejata na ~evelot so toa {to

go izrabotil ~evelot. I potoa moèl biskupot, toj golem kriti~ar na umetnosta, toj auctoritas,

da zaklu~uva kolku uspe{en ili neuspe{en bil ~evlarot, i so toa da ja odredi vrednosta na

~evelot, praetium iustum.

Ova e navistina silna interpretacija. Na nea ne se zasnova samo platonskata ideja za

dràvata, politaea, tuku vo praksa i siot srednovekoven op{testven sistem. Kralevite se

filozofi, t. e. biskupite, tie gi procenuvaat zanaet~iite, umetnicite, politi~arite; i tie - za

toa ne se zboruva mnogu - moàt da si dozvo lat na mira da si izrabotuvaat ~evli, bidej} i zad

niv stojat robovi, ugnetuvani, deca i drugi lu|e, koi{to gi preìvuvaat. Zna~i postojat dva

stepena na op{testvenata teorija: filozofijata i pod nea politikata, i umetnosta i pod nea

ekonomijata. A sega ve molam da pomislime na gra|anskata revolucija od 14. i 15. vek vo severna

Italija i vo Flandrija. Zanaet~iite mu go odzedoa avtori te tot na biskupot da gi kritikuva

nivnite ~evli. Sakaat, zna~i, da vovedat slo boden pazar. Sakaat da go otstranat crkveniot nadzor

na pazarot, no so toa pravat golema gre{ka. Ako ne{to izmislime, morame potoa da otkrieme

{to sme izmi slile. Ako go negirame avtoritetot na biskupot, toga{ morame da ja negi rame i

teo ri jata kakva {to ja razbirale vo sredniot vek. Biskupot nema poim za ~evlar stvoto - za da

go doznaeme toa, morame sami da se fatime za rabota, sami morame da go vtisnuvame oblikot na

~evelot vo koà i potoa se ispostavuva deka oblikot na ~evelot voop{to ne sme go povikale od

neboto, tuku deka sme morale postojano od po~etok da se obiduvame, deka oblikot na ~evelot ne

e ideja, tuku model, deka moème da go oblikuvame i da go preoblikuvame, deka vo borbata me|u

idejata i koàta sfa} ame deka moème da izrabotuvame s$ podobri i podobri ~evli, deka toa

e napredok. Nakratko: ideite ne se nepromenlivi obli ci, tuku plasti~ni modeli i tie modeli

moème da gi preoblikuvame, podredeni & se na modata i zatoa skoro vo site jazici noviot

vek se narekuva moderna.

Zna~i, otkako go otstranija biskupot, bea prisileni da sozdadat novo poi mawe na teorijata.

Teorijata ne be{e ve} e kontemplacija na idei, tuku izrabotka na idei. A taa izrabotka trebalo

da se izloì na ispituvawe, bidej} i morale da vidat kako idejata se vklopuva vo ìvotot, a

istovremeno bilo potrebno i eks peri men tirawe, za{to morale da proverat dali novata ideja

navistina deluva. I toa {to sega go objasniv e sovremeno nau~no poimawe na teorijata i od toa

nastanala tehnikata. Ovaa interpretacija e moèbi u{te posilna od prvata. Glasi vaka: ako ja

zemam prirodata so cel da ja informiram, toga{ moram oblikot koj{to sakam da & go vtisnam

na prirodata nekako da go izrabotam, moèbi so nau~en konsenzus. Ako e "oblik" sinonim za

"vrednost", toga{ sleduva deka nema ve~ni i nepromenlivi vrednosti, nitu bo`ji, nitu prirodni,

tuku site vrednosti se posledica na konsezusi. I konsenzusot go izrabotuvame; postepeno,

progresivno: izrabotuvame s$ podobri ~evli, s$ podobri penkala, s$ podobri ma{i ni i s$

podobri op{testva, bidej} i ona {to minuva niz ustieto ne e nu`no samo plasti~en materijal,

moè da e na primer i detence. Bebeto se liznuva niz grloto, potoa vo nego se vtisnuvaat

informacii, zna~i vospitanie, i kone~no dobivame kulturen ~ovek. Potoa pristignuva do grobot,

kade {to go jadat drugi tipovi crvi, za da moè povtorno da premine vo neoblikuvana priroda.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk16

Zna~i, ako kaàm deka oblicite gi izrabotuvame sami, ja negiram ve~nosta na vrednostite i

tvrdam deka vrednostite se oblici koi{to samite gi predla game i so konsenzus gi usvojuvame. I

od takva interpretacija me|u drugoto izvira i marksizmot. Ako samite so konsenzus gi odredime

vrednostite i ako vrednosta se pokaè duri koga } e ja vtisneme vo prirodata, rabotata e izvor

na site vred nosti. I vo sredi{teto na industriskoto op{testvo e rabotata. Pri {to sekako

se ispostavuva deka postoi povraten efekt i deka do istata merka do koja{to prirodata ja

upotrebuvame/vrednuvame, go denaturalizirame svetot, i deka do istata merka do koja{to ja

humanizirame prirodata, go naturalizirame ~ovekot, taka {to interesot na izrabotuva~ot na

~evli ne e samo izrabotka na ~evli, tuku i oblikuvawe na ~evlarot. A toa e - taka mislam -

jadroto na marksizmot.

Tretata interpretacija na mojot model izgleda vaka: se pokaà deka izrabo tuvaweto

i vtisnuvaweto oblici vo prirodata, zna~i izrabotuvaweto informa cii i vtisnuvaweto

informacii vo materijata se dve sosema razli~ni dvièwa. Da se vratime na penkalata. Edno

e ako nekade nacrtam plasti~no penkalo, a potoa oblikuvam ~eli~no orudie, ne{to sosema drugo

ako so toa orudie ritmi~no go obrabotuvam plasti~niot materijal za da izrabotam kloni na

masovnata kultura. I dvete se narekuvaat "rabota".

Gra|anskoto poimawe na rabotata ne pravi razlika me|u prvata, softver skata i vtorata,

hardverskata faza na rabotata. No, otkako ja sfativme industri skata revolucija, znaeme deka

e sosema razli~no ako sum inèner, ako go izrabo tuvam orudieto ili ako rabotam na ma{inata.

Interesno: ako zboruvame za klas no op{testvo, klasite sekoga{ gi delele na proletarijat, koj{to

raboti so ma{i nite i na onie koi tie ma{ini gi poseduvaat i gi iskoristuveet rabotni cite na

ma{inite vo svoi nameni. Takvi bile pogledite vo 19-iot vek. No, inènerot i izrabotuva~ot na

orudieto ne najdoa prostor vo takviot model, se najdoa vo nekakva somnitelna me|uklasa. (Mislam

deka e toa edna od pri~inite za propa|a weto na marksizmot.) Zna~i, rekoa deka vrednosta

na penkaloto e vo rabotata. No, ako go pogledneme penkaloto, gledame deka toa ne e vistina.

Vred nosta na penkaloto e vo faktot {to pi{uva, ako pi{uva. I toa zavisi od negoviot oblik.

Na penkaloto mu podelile vrednost onie lu|e koi{to go nacrtale penka loto i go oblikuvale

orudieto. Izvorot na vrednosta e oblikuva~ot, inènerot - mirno moème da go nare~eme i -

programer. A potoa se ispostavi deka vtorata, tvrda faza moè da se robotizira. Vtorata faza

na rabotata e nedostojna na ~ovekot, ma{inite ja vr{at podobro. Toa e informacisko op{testvo

vo prvoto zna~ewe na zborot. S$ pomalku lu|e rabotat so ma{ini i s$ pove} e lu|e rabotat so

informacii, zna~i so ona {to go narekuvame tercijaren sektor odnosno uslu`ni dejnosti. S$

pomalku ima proleteri, a s$ pove} e funkcioneri. Vo taa smisla sekako se liznavme pravo vo

sredinata na informaciskoto op{testvo, i toa, barem vo razvieniot svet, bez da gi ras~istime

smetkite.

No, na toa moram u{te ne{to da dodadam: za da izrabotime oblik, morame da imame specifi~ni

kodovi. Se pokaà deka broevite se posoodvetni od zborovite i bukvite. Pri toa se sozdade

nova elita, onaa {to vladee so brojkite. I tie lu|e {to manipuliraat so brojki, izrabotuvaat

oblici i vrednosti, po koi sozna vame, doìvuvame i deluvame. Taka podmolno kako pe~urki

po do`d porasnaa novite biskupi. Tie biskupi se informati~ari, kompjuterxii i programeri.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 17

Poli ti~arite i stopanstvenicite, koi{to, se razbira, nemaat poim od brojki toa voop{to ne go

znaat. Pretsedatelite mislat deka odlu~uvaat, a vsu{nost toa go pravat lu|e, koi gi programiraat

nivnite ma{ini. Sledstveno na toa, politi~kite analizi ne se voop{to na mesto. Ako sakame da

gi analizirame sos toj bite na ma{inite, morame prvo da gi analizirame kodovite, no toa nam

ni e mnogu dale~no. Se nao|ame vo sli~na polo`ba kako pri pronao|aweto na bukvite. Lu|eto

koi{to gi vledeele bukvite, litterati, so pomo{ na bukvite vovedoa zakoni, a masata, koja{to

be{e, se razbira, nepismena, ili kle~e{e pred niv i se mole{e na bukvite ili gi prokolnuva{e.

Odgovaram na prviot del od pra{a weto: Se nao|ame srede informacisko op{testvo vo prvoto

zna~ewe na zborot. Pogolem del od lu|eto, i sekoj moment gi ima s$ pove} e, u~estvuvaat vo

postap ki te na izrabotka na oblici i vrednosti spored kodovi, {to stanuvaat s$ popre fi neti,

no mnozinstvoto za toa ne e svesno, za{to ne gi vladee kodovite.

Preminuvam na vtoroto zna~ewe. Tvrdev deka "informaciskoto op{testvo" moè da zna~i

i "telemati~no op{testvo". Vo toj slu~aj nema da bide taka lesno da se izraboti modelot.

Sekako deka postoi moèn model - centralniot nerven sistem. Telemati~noto op{testvo bi

bilo op{testvo vo oblik na mreà, koja {to gi vpiva site lu|e i nivnite ma{ini, nekakov

ve{ta~ki siv sloj, koj{to ja obvi va zemjinata topka; pribli`no onaka kako {to toa go opi{uva

Hans Mora vec vo svoite pretstavi, moèbi malku postrukturalno, pomalku evolutivno. Zna~i,

modelot sekako bi moèl da bide centralniot nerven sistem, koj{to so pomo{ na ve{ta~ki

ìci, koi{to se delumno nevidlivi, ja omreùva planetata. No, nema da se dràm do toj model,

ne e dovolno opipliv. Toa se narekuva "nemate rijalna kultura". ] e pojdam od druga to~ka. Site

op{testveni strukturi, kakvi {to gi poznavame vo industriskite op{testva, se raspa|aat ili

samo {to ne se ras pad nale. Nivnite trupovi ve} e ja zagaduvaat atmosferata. Na primer blago-

slo venoto semejstvo, zna~i golemoto semejstvo, kakvo {to go poznavame od sred niot vek, kako

selskoto taka i gra|anskoto, se raspadna so industriskata revolu cija pred pove} e od dveste

godini, koga proletarijatot moral da se preseli od poli wata na ma{inite. Ona {to ostana e

semejstvoto vo potesna smisla na zbo rot, a i toa ve} e o~igledno se raspa|a. Ima s$ pomalku

brakovi, decata ispa|aat od semejstvoto, bidej} i gledaat televizija ili sli~no. Sidata celata

rabota nekako ja potsopre, inaku bevme na toa da ja raspu{time vrskata me|u maòt i ènata.

I pokraj razli~nite podatoci, moème istoto da go tvrdime za narodot. Be{e pred rasturawe

poradi masovnite komunikacii. Kolku pova`ni stanuvaa slikite i kolku jazikot go gube{e

zna~eweto, tolku se razvodnea nacionalnite kulturi, koi{to i taka i taka otsekoga{ bile

nesigurna rabota. Se raspu{taat, nastanuva svoevidna masovna kultura, granicite se gubat.

Strukturite na industriskite op{testva ve} e podolgo vreme se raspa|aat. A te{ko e da se

odredi koi novi strukturi se razvivaat. Na ova bi sakal da dodadam i edna teoretska zabele{ka.

Vpregnati sme vo razli~ni vrski. Nie sme jazli na vrskite (toa e mojata centralna tematika).

Nekoi od tie vrski ni se dodeleni. Ne sme si izbrale samite da se rodime vo odredeno semejstvo,

odreden grad, doba i kultura. Drugite vrski sme gi istkale samite, na primer prijatel stvata,

qubovta, odgovornosta kon rabotata i kon na{ite sorabotnici. A toa se egzistencijalno sosema

poinaku oboeni vrski. Odgovorni sme za onie vrski, {to samite sme gi istkale, a ne za onie vo

koi{to sme prisileni. Onoj {to gi slavi prisilnite vrski e - taka mislam - protiv slobodata. A

Margina #13-14 [1995] | okno.mk18

onoj pak {to gi naglasuva istkaenite vrski e ve} e vo novata era, za koja{to zboruvam. Informa-

ciskoto op{testvo za koe{to sega zboruvam e ona, koe{to pove} eto od prisil nite vrski gi

zamenuva so dobrovolni, i toa so pomo{ na materijalni i nematerijalni ìci.

Kon ova u{te dve zabele{ki. Prvo: stanuva jasno deka individuum ne postoi, deka moème

individuumot da go rascepime, ba{ kako atomite. Se nadevaa deka sepak } e dojdat do nedelivi

~esti~ki - do atomi kaj objektite, do individuumi kaj subjektite. Analizata go razjade

individuumot isto kako i atomot. Ako na primer go sfatam individuumot kako presuden faktor

i taa odluka potoa ja ana liziram, } e dojdam do aktomite, a ako aktomite gi vovedam vo ma{ini, } e

dojdam do decidemite, a ako gi vovedam decidemite, potoa se odlu~uvaat ma{i nite. I pra{aweto

dali odlukata e subjektivna ili objektivna e besmisleno. Istoto vaì i za postapkite. Ako

postapkite gi delam na aktomi i aktomite gi vovedam vo roboti, pra{aweto dali robotot e

subjekt ili objekt, e besmisleno.

Sigurno e edno: morame da poa|ame od toa deka ne sme ne{to, tuku sme na~in-na-pletewe-

vrski. So drugi zborovi: "jas" e onoj zbor koj{to treba da se vika "ti". Toa e relaciski poim:

"jas" e "ti" za sogovornikot. Ili: ako se identifi ciram, moram najprvo da se diferenciram.

Identitetot i diferencijata vzaemno se impliciraat. Toa moè da se vidi vo psihoanalizata,

nevrofiziologijata i nevropsihologijata. S$ moème da svedeme na isto. Poimaweto na

telemati~noto se zasnova vrz antropologijata, koja{to veli deka ~ovekot ne e Ne{to, tuku

na~in kako se povrzuva vo odnosi i kako so pomo{ na tie vrski s$ podobro se rea li ziraat

mo`nostite vo poleto na odnosite. Intersubjektivnoto pole se javu va kako virtualen prostor,

vo koj{to oddelni individuumi se jazli, pri bli`no onaka kako {to se materiite jazli vo

energetskiot prostor. Vtora zabe le{ka: na{eto poimawe na vremeto e razli~no od ona {to go

poznavale na{ite roditeli. Za na{ite roditeli vremeto bilo tek, koj{to te~el od minatoto kon

idninata, i ne se zadrùval vo sega{nosta i nosel s$ so sebe. Takvoto dramati~no poimawe e

se razbira ludo. Bidej} i, kako prvo vremeto ne dotekuva od minatoto, tuku od idninata, a kako

vtoro, sega{nosta e onaa {to se vaì. Ako ja napu{time istoriskata pretstava za vremeto i

posegneme po novata pretstava spored koja vremeto doa|a od site strani, od idninata, i deka

rabotite koi{to doa|aat od idninata, se ostvaruvaat vo sega{nosta, po {to sega{nosta vo tie

raboti se menuva, se procesira vo dva vida minato, prvo vo ona {to moè da se povika, zna~i

vo se} avawe, a vtoro, vo ona {to ne moè da se povika, zna~i vo zaborav.

Se raboti, imeno, za toa da go ra{irime podra~jeto na sega{nosta. Dodeka nemame ma{ini

sega{nosta e mo{ne ograni~ena. Ako se povrzuvame so lu|e, toa e mal broj poedinci. Nekoj

presmetal deka nie antropoidite moème da bideme povrzani so najmnogu osum lu|e. Pretstavkata

"tele-" zna~i pribliùvawe na ona {to e oddale~eno. Toa e silen zbor. Ako ja pogledneme

vistinskata tele-ma{ina, teleskopot, koj{to na ~ovekot mu gi pribliì ridovite na mese~evata

povr{ina, znaeme kakvi bea posledicite: treba{e da se napu{ti idejata za neboto i zemjata,

zemjata stana nebesno telo, Bo`joto carstvo na zemjata be{e ve} e skoro utvrdeno, a istovremeno

se pokaà deka treba da se revidira pret stavata za nebesata, so eden zbor: zemskata i nebesnata

mehanika moè da se sve dat na ist imenitel - Wuton bil ve} e prisuten vo teleskopot.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 19

Ako razmislime za toa i zememe predvid {to zna~i "tele-", zna~i pribliù vawe na

oddale~enoto, i toa ne samo na oddale~eni slu~ki, tuku i oddale~eni lu|e, moème so pomo{

na telematikata da se povrzeme so golem broj drugi lu|e, vo koi{to moème da se ostvarime i

koi{to moàt da se ostvarat vo nas. Me|u nekoga{ oddale~enoto i denes pribliènoto nastanuva

dijalo{ki odnos. Toa zna~i deka sega{nosta se {iri, s$ e soprisutno i samiot sum soprisuten

nasekade. Geografijata i istorijata moram da gi napu{tam i da upotrebuvam sosema poina kvi

kategorii za blizina, sosem poinakva proksemika. Poinaku sum prisuten, ako navistina moàm

svesno i dobrovolno da vospostavam odnosi so lu|eto, koi{to nekoga{ mi bile oddale~eni, a

denes mi se pribliùvaat.

Toa e smrt na humanizmot. Humanizmot e dezegzistencijalizacija na qubovta. Qubime {est

milijardi lu|e. Toa ja objasnuva poznatata re~enica: "Go qubam ~ove{tvoto; toa se lu|e koi mi

odat na nervi." Humanizamot izumira i na negovo mesto stapuvaat so odgovornost istkaeni vrski

so nekoga{ oddale~eni lu|e. Toa e ~udno vra} awe od humanizmot kon qubovta do bli`niot, no

ne kon onaa qubov do bli`niot {to ja poznava evrejsko-hristijanskata vera, zna~i qubov do

bli`niot koj ni e daden, tuku se raboti za odgovornosta kon priblièniot oddale~en ~ovek.

Mislam deka e toa telematika.

Realno sme, se razbira, s$ u{te daleku od toa. Informaciskoto op{testvo vo taa smisla s$

u{te ne e nikade pojaveno.

Zabele{kata so koja{to bi sakal da zaklu~am glasi: istorijata na Zapadniot svet, moèbi

istorijata voop{to, vo prvata polovina od 20. vek doìvea straoten brodolom. No, ne smee da

se leat solzi poradi nea. Ne samo poradi toa {to prave{e vo prvata polovina na ovoj vek, ve} e

pot~inuvaweto na crncite e ne{to {to ne moè da & se prosti na niedna kultura. Zna~i: ne

smeeme da pla~eme za kulturata. Katastrofata e zad nas. moème da re~eme: fala mu na boga,

kone~no se oslobodivme, da se na de vame, od ovaa istorija. A na horizon tot se najvuva nova

mo`nost - polna e so opasnosti, no i so bleskavi priliki. Sostojba, vo koja {to za prv pat } e moè-

me da se zanimavame so ona {to e ~ove~ko, imeno so izrabotuvawe in for macii. (ôvekot moème

da go de fi ni rame kako su{testvo koe gi skladira i gi posreduva informaciite, pridobieni

protiv site zako nitosti na prirodata, {to pretstavuva ~ovekovo dejstvuvawe protiv entropijata,

zna~i protiv fizikata i protiv Mende lovite zakoni, zna~i pro tiv ìvotnoto vo nas.) Od edna

strana zna~i, se pojavu va nabro ja noto, a na drugata mo` nosta za teoretska i prakti~na qubov

do bli` niot. Ostanuva evrejskata mo lit va, so koja{to bi sakal da zaklu~am: Ti si onoj, koj{to

n$ odrù va {e, koj{to n$ za{titu va {e i taka ni ovozmo ̀ i, da go ìveeme sega{ niot moment.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk20

заборавете го информацискиот автопат - мрежите ги плетат луЃето

Howard Rheingold e avtor na mnogu poznati knigi za vlijanieto na novite kompjuterski tehnologii, da gi spomeneme samo mo{ne uspe{nata Virtual Reality i najnovata Virtual Commu nity. Svoi statii objavuva vo taka razli~ni mediumi kako {to se The New York Times, Esquire, Psychology Today, Playboy, The San Francisco Chronicle, Omni, Mondo 2000 i Wired. Pokraj ~es tite nastapi vo mediumite, toj e poznat govornik vo imeto na kompjuterskata kultura, aktivist na civilno-op{testvenata organizacija Electronic Frontier Foundation i sovetnik vo Slu`bata za ocenuvawe na tehnologii pri amerikanskiot kongres. Vo momentot, kako urednik na Whole Earth Review, e zafaten so ureduvawe na opse`niot vonreden broj Millenium Whole Earth Catalog, {to } e pretstavuva nekakov findesi$cle-ovski rimejk na legendarniot Whole Earth Catalog od 1969 godina.

Vo svojata nova kniga Virtualna zaednica - barawe vrska vo kompjuteriziran svet (Virtual Community - Finding Connection in a Computerized World) se zanimavate, pred s$, so kompjuterski posreduvanata komunikacija (computer mediated communication - CMC). Kako na kuso bi go opi{ale razvojot, odnosno podobro, paradigmatskiot presvrt od kompjuterot kako "orudie" kon kompjuterot kako "medium"? I {to toa voop{to zna~i?

Kompjuterite ne gi izmislile so cel tie da bidat komunikaciski napravi. Vsu{nost, sosema

slu~ajno e otkrieno deka postojat na~ini lu|eto da komunici raat me|u sebe so pomo{ na

kompjuteri, i deka lu|eto ne moàt podednakvo dobro da komuniciraat preku drugi mediumi. Do

ovie otkritija do{le vo ramkite na istraùvawata na amerikanskoto ministerstvo za odbrana,

koga za prv pat gi upotrebile kompjuterite na toj na~in vo istraùva~ki celi. Po izgradbata na

mreàta ARPA se pokaà deka lu|eto so pomo{ na elektronskata po{ta moàt da komuniciraat

ne samo eden so drug, tuku eden so mnogumina i duri mnogu lu|e so mnogumina. Mislam deka

Hauard Reingold

intervju

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 21

vistinskiot pridones na kompjuterskite komunika cii e vo toa {to so niv na mnogu lu|e im e

ovozmoèn pristap do mnogu lu|e bez posreduvawe na nekakov vratar vo forma na urednik ili

predavatel, koj{to odreduva koj ima pristap do komunikaciskite sredstva. Ako ima{ obi~en

perso nalen kompjuter i telefon, moè{ da vospostavi{ komunikacija, bez da si nekoja golema

korporacija ili vlada.

Toa zna~i deka se soglasuvate so izjavata, {to neodamna imavme mo`nost da ja pro~itame vo revijata Wired, deka "vsu{nost ne se raboti za sodrìnata tuku za povrzlivosta"?

Da, sosema. Ima mnogu malku lu|e, na primer pisateli i artisti, koi sozdavaat sodrìni.

A site komunicirame. Zatoa povrzlivosta zna~i da im se ovozmoì na site gra|ani, kade i da

se, i bez ogled na toa dali se priznati umetnici i istak nati pisateli ili ne, da moàt da

komuniciraat eden so drug. Ne treba da si komunikator po profesija za da upotrebi{ telefon,

i isto taka ne treba da bide{ komunikator po profesija za da upotrebuva{ kompjuterska mreà

ili BBS.

Vo svojata kniga mu pripi{uvate na {ireweto na kompjuterskite komuni ka ciski mreì i na porastot na kompjuterski posreduvanite komunikacii go lem demokratizaciski potencijal.No kako moè takvata demokratizacija da se realizira?

Demokratizaciskiot potencijal vsu{nost go ovozmoùva ve} e spomenatiot aspekt na

komunicirawe na mnogu lu|e so mnogumina. Na centralnata vlast & e da leku polesno da go

nadgleduva naselenieto, ako postojat masovni mediumi na komunicirawe: koga mora{, na

primer, da ima{ televiziska stanica, za da mo ̀ e{ javno da komunicira{. Dodeka vo slu~ajot

na kompjutersko posreduvanite komunikacii moè{ ve} e da komunicira{ ako ima{ personalen

kompjuter i tele fonska linija. Taka demokratizaciskiot potencijal e ve} e vgraden vo sama ta

priroda na tehnologijata, koja{to e poevtina i pomalku centralizirana. No, celo vreme zboruvam

za potencijal, {to zna~i deka e potrebno toa da se rea li zira. Samata upotreba na tehnologija

s$ u{te ne zna~i deka } e gi promeni{ rabotite vo realniot svet. No, taa tehnologija go nudi

orudieto, {to moème da go upotrebime. Idejata na demokratijata ne e samo vo toa narodot da

moè da gi izbira svoite voda~i, tuku gra|anite me|usebno da raspravaat za problemite bez

strav i bez posreduvawe. Zatoa taa tehnologija vo momentov im koristi samo na lu|eto koi ja

prepoznavaat i ja upotrebuvaat kako medium. A takvata upotreba na tehnologijata tokmu sega

se soo~uva so budeweto na golemite korpo racii, koi{to imaat za toa dosta razli~na pretstava

- ja narekuvaat "infor maciski avtopat". Vsu{nost, se raboti za toa da dobijat u{te pove} e

od istoto, od centralnata vlast, za distribucija na odnapred izrabotenite produkti, koi{to

pasivnata publika } e gi prima. Zatoa, momentalniot predi zvik e da se obu~i {to pogolem broj

gra|ani da go upotrebuvaat ova orudie. Koga dovolen broj lu|e } e sfati deka kompjuterite

ovozmoùvaat mnogu lu|e da komuniciraat so mnogumina drugi, nim } e im bide prepu{teno

samite da organiziraat raspravi i aktivnosti, {to } e imaat odredeno vlijanie na nivnite

zaednici. I preku toa vlijanie na oddelnite aktivnosti i raspravi na zaednicata moè da se

realizira demokratizaciskiot potencijal na noviot medium.

Margina #13-14 [1995] | okno.mk22

Vo vrska so ova se setiv na stavot koj{to go zazedovte na v~era{niot simpozium "@ivotot vo mreà". Rekovte pribli`no vaka: "Vo mreàta ne se raboti za povrzuvawe na ma{ini so ma{ini, nitu za {ibawe na informacii po informaciskiot avtopat, tuku za povrzuvawe na lu|eto so drugi lu|e."

Da, vistina e. Iako mnogu lu|e mislat deka novata informaciska tehnologija e pred s$

nameneta za dobivawe informacii: zborovi, sliki ili zvuci. Toa e, sekako, do odredena mera

vistina. No, me|usebnoto povrzuvawe na lu|eto, na niv nite imaginacii i emocii pretstavuva

dosta pogolem potencijal. I vo toj pogled samata tehnologija voop{to ne e relevantna. Nikomu,

koj{to upotrebuva telefon ne mu se potrebni inènerski znaewa za telefonskite mreì. S$

{to moraat da znaat e toa, so kogo i za {to sakaat da razgovaraat. Sega lu|eto se kon cen triraat

na samata tehnologija, no àri{teto ve} e postepeno se premestuva na ona, za {to vsu{nost

sakaat da komuniciraat.

Vo posledno vreme moème da zbeleìme zna~aen porast na sosema komercijalni interesi na golemite korporacii da vospostavat nekoj vid dominacija vrz Internet. Dali e mo`no toj relativno nov prostor na javnosta da se odbrani od takvite obidi na komercijalizacija i kako?

Mislam deka klu~ot za odbrana e vo toa {to pove} e da se ra{iri informa cijata za toa

{to vsu{nost se slu~uva. Mnogu malku lu|e go razbiraat potenci jalot na noviot medium, a

koga } e gi dostigne propagandata na golemite korpora cii, si sozdavaat pogre{na pretstava za

informaciskiot avtopat vo vid na 500 televiziski kanali. Pri toa, sekako, korporaciite ja

opredeluvaat interaktiv nosta samo so zgolemeniot broj kanali na dale~inskiot upravuva~, a

nemate ba{ nikakva mo`nost za komunikacija so drugi lu|e. Ako uspeeme vo mnogu kuso vreme

da go pretstavime potencijalot na noviot medium na golem broj lu|e po celiot svet, moèbi

} e moème da vospostavime nadzor vrz mediumot i da sozdademe sopstveni komunikaciski

modeli, pred ovoj medium da se komodificira i da stane za nas izguben, kako {to toa se slu~i

so televizijata.

Dràvata, od koja{to doa|am e po s$ izgleda "dupka vo mreàta", kako {to se izrazi slikovito eden od u~esnicite na v~era{niot simpozium. Tokmu zatoa me interesira dali i {to moàt nevladini organizacii, kakva {to e Electronic Frontier Foundation (ponatamu EFF) ili drugi, da pridonesat vo ra{iru vaweto na kompjuterskite komunikaciski mreì vo s$ u{te nepokrie nite delovi od svetot?

Ne veruvam deka e EFF soodveten oblik za tie raboti. EFF vsu{nost be{e vospostavena so

cel da gi brani gra|anskite prava i slobodi od pritisocite i me{aweto na amerikanskata

vlada. Nejzinite aktivisti mislat deka e mnogu va` no takvi organizacii da se osnovaat

sekade kade {to ima potreba. Inaku, me|u dràvite te~at dosta raspravi za toa kako najdobro

da se upotrebat parite za da se zabrza nivniot razvoj. Li~no mislam deka ve} e so mal del od

parite, {to sega se tro{at za drugi proekti, bi im se ovozmoìl na lu|eto poeftin pristap do

kompjuterskite mreì. Za toa ne e potreben mnogu skap kompjuter. S$ {to vi e potrebno, toa e

telefonski sistem, koj{to kolku tolku funkcio nira, bidej} i modemite so korekciska funkcija

ovozmoùvaat deluvawe na BBS duri i na linii {to imaat dosta {umovi. Takvata tehnologija

sama po sebe ne e skapa. No, naporite da se ra{irat mo`nostite za pristap i na postojnite

dupki vo mreàta, moraat pokraj javniot pristap i obezbeduvaweto oprema da go vklu~at i

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 23

investiraweto vo osposobuvaweto i nagraduvaweto na lu|eto, koi{to podocna } e obu~at drugi

lu|e da ja upotrebuvaat taa tehnologija. Ubeden sum deka tie pari bi bile razumno iskoristeni.

Mislam deka vladinite i civilnite organizacii po svetot, koi{to se zanimavaat so dupkite

vo mreàta, podobro bi sluèle na svojata namena, dokolku bi namenile malku pove} e pari na

{ireweto na telekomunikaciskite mo`nosti me|u gra|anite po svetot.

Dali moèbi znaete deka nekoi navladini organizacii bez vidlivi komerci jalni interesi (na primer Soros Foundation) sega namenuvaat zn~itelni sumi pari za potkrepuvawe na mediumite, a vo tie ramki i za {irewe na kompjuter skite kominikaciski mreì vo sredna i isto~na Evropa?

Poznavam nekogo vo ̂ e{ka, koj{to sorabotuva so Soros Foundation i pomaga pri pottiknuvaweto

na radio stanici. Mislam deka i {ireweto kompjuterski mreì e mnogu dobra ideja. Toa e

sigurno potencijalen izvor na potpora so dosta pari i silni obvrski za korisna upotreba

na tie pari. A sekako mislam deka tak vite organizacii o~ekuvaat lu|eto od tie dràvi sami

da izrazat èlba za takviot pristap do kompjuterski posreduvanite komunikacii. I zatoa

u{te edna{ } e povtoram, najva`noto orudie ili oru`je e {ireweto informacii za toa za {to

vsu{nost se raboti. Za{to lu|eto, koi tie mo`nosti ne gi poznavaat i ne gi razbiraat, nema ni

da baraat pristap. A, ako ne go baraat, nema ni da go dobijat.

Ako rezimiram, se ~ini deka osnovniot problem e pristapot: pristapot do poznavaweto na kompjuterskite komunikaciski mreì i nivnite potenci jali i pristapot do priklu~uvaweto kon tie mreì.

Da. No, moram da kaàm deka ve} e dobivam elektronska po{ta od eden student od Slovenija,

taka {to ne e ba{ nezabele`liva vo mreàta. Sekoga{ postojat nekolku lu|e koi go nao|aat patot.

No, koga ve} e postoi infrastruktura za komu ni cirawe za eden ~ovek, toga{ e mnogu polesno za

mnogu drugi lu|e, koi sledat. Taka e i vo Soedinetite dràvi. S$ zapo~nuva na univerzitetite,

a potoa od tamu mreìte se {irat.

Se pla{am deka naslikav pocrna slika otkolku {to e vo realnosta. Pro blemot e vsu{nost vo toa, {to vo Slovenija pristapot do Internet e s$ u{te mnogu ograni~en, prakti~no dostapen samo na univerzitetite i nau~no-istra ̀ uva~kite krugovi. Da se navratime u{te edna{ na EFF. Celite na ovaa organizacija se, zna~i, kristalizirawe na politi~kite pra{awa vo odnos na pristapot i oblicite na upotreba na kompjuterskite komunikaciski mreì?

Da. I sekako, naporite na EFF se pred s$ naso~eni vo Soedinetite dràvi. Toa vklu~uva

razli~ni vidovi na deluvawe, od sorabotka so amerikanskata vlada, preku lobirawe, do

organizirawe civilna opozicija vo slu~aite koga vladinata politika bi moèla da ja

zagrozi li~nata sloboda vo mreàta. Mislam deka glavnata rabota za koja{to se zazema EFF

e pottiknuvawe na lokalnoto deluvawe i organizirawe, koe{to ne e vodeno od centralna

organizacija, tuku ramno prav no komunicira so EFF i drugite sli~ni organizacii.

Me interesira {to mislite za problemot na izdava~kite i avtorskite prava na podra~jeto na novite elektronski mediumi, osobeno vo kompjuter skite komunikaciski mreì.

Toa e sekako golem problem, bidej} i prirodata na ovaa tehnologija mnogu go olesnuva

kopiraweto. Mnogu polesno e da se nadgleduvaat izdava~kite prava na podra~jeto na pe~atenite

mediumi. Vsu{nost na ova pra{awe nemam odgovor. Eden model na izdava~ki prava postoi vo

Margina #13-14 [1995] | okno.mk24

muzi~kiot deloven svet, kade {to postojat izdava~ki dru{tva, koi{to pri sekoe izveduvawe

na kompozicijata dobivaat del od dobivkata, {to podocna im ja ispla} aat na avtorite. Samite

avto ri inaku mnogu te{ko moàt da nadgleduvaat koj s$ gi kopira snimkite na nivnata muzika.

Moèbi toj na~in bi moèl da sluì kako model. No, ne znam kako toa bi funkcioniralo vo

praksa. Sekako pri toa } e bide potrebna golema inventivnost, bidej} i se raboti za seriozen

problem, koj{to moèbi i ne moè da se re{i. Moèbi umetnicite vo idninata } e moraat da

otkrijat novi na~ini na preìvuvawe ili pak ednostavno } e imame pomalku umetnost.

Ili pak } e go promenime konceptot na avtorstvo?

Da, ili } e go promenime konceptot na avtorstvo. Moèbi lu|eto } e se pret platat na nekoj

avtor i potoa redovno } e mu pla} aat mese~na pretplata.

A {to so razli~nite tehniki na pasti{i i kolaì, kade {to e avtor stvoto na nekoj na~in kolektivno i razdeleno?

Nikoj ne znae. Namenata na izdava~kite prava e da im se ovozmoì na tvor cite na

intelektualnata sopstvenost od tamu da dobivaat sredstva za preìvu vawe, za da moàt i

ponatamu da sozdavaat intelektualna sopstvenost. Ako ne moàt so svojata rabota da zarabotat

za ìvot, toga{ naskoro nema ni da ima {to da se kopira. Toa e seriozen problem {to } e treba

da se re{i.

Moèbi go gledate re{enieto vo oblik na shareware?

Shareware e rabota, koja{to za àl ne funkcionira ba{ dobro. Mislam deka bi bilo

poednostavno na lu|eto da im se ovozmoì za shareware da pla} aat so ednostavno pritiskawe na

kop~e i parite bi se upatile od nivnata na smetkata na avtorot. Taka moèbi i bi funkcioniralo.

A vo momentov sostojbata e takva, {to tvorcite na softver mnogu te{ko preìvuvaat, ako se

obiduvaat da go proda dat kako shareware.

Kakov e va{iot stav kon kriptografijata kako sredstvo za za{tita na privatnosta vo kompjutersko posreduvanite informacii? Kakva e sostojbata vo vrska so toa sega vo Soedinetite dràvi?

Kriptografijata e eden od na~inite na kodirawe na komunikacijata, taka {to lu|eto koi

me|usebno komuniciraat moàt da ja razberat sodrìnata, dodeka nekoj tret - nekoja vladina

slu`ba ili privatno lice nema pristap do taa sodr ̀ ina. Do neodamna samo razuznava~kite

slu`bi imale pristap do posilnite stan dardi na kriptografijata i se razbira moèle da gi

otkrivaat kodovite na drugite lu|e. Pred izvesno vreme pak, razvija na~in na kriptografirawe

so upo treba na javen klu~. Taka na gra|anite im se ovozmoùva me|usebna komunika cija, razmena

na elektronska po{ta i drugi elektronski transakcii, koi{to e nevozmo`no da se prislu{kuvaat.

Se razbira deka vladite od toa mnogu se pla{at, bidej} i na nekoj na~in im bega od race nivnoto

sopstveno oru`je. Vo Soedinetite dràvi predloèniot Clipper ~ip be{e obid NSA, dràvnata

slu`ba za bezbednost da upotrebi vladina mo} i propi{e upotreba na odredena kripto grafija,

koja{to vo sekoj moment bi ovozmoìla uvid vo komunikaciite me|u gra|anite. Toa pobudi

silno protivewe na korisnicite na kompjuterskite komu ni kaciski mreì, bidej} i spored

niv se raboti za obid na vladinite slu`bi da im go odzemat orudieto koe{to bi trebalo da ja

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 25

{titi privatnosta na gra|anite. Predlogot Clipper ~ip be{e od kratok zdiv, bidej} i stu~wacite

neodamna otkrija deka e relativno ednostavno da se otkrie kodot. Ovoj predlog sega e sosema

povle~en, a li~no mislam deka toa ne e krajot na obidite za kontrolirawe na upotrebata na

kriptografija. Kolku pove} e e nejzinata upotreba ra{irena vo razli~nite delovi od svetot,

tolku pote{ko } e $ bide na koja i da e vlada da ja kontrolira nejzinata upotreba.

Tuka e interesno da se spomene kolku brzo se ra{iri po svetot upotrebata na programot za kriptografirawe so re~ito ime PGP (Pretty Good Privacy).

Da. Toa bi bilo ve} e dovolno, bidej} i e PGP sega tolku rasprostranet i dostapen, {to ve} e

ne e ednostavno da se otstrani.

Prostorite na neformalno komunicirawe, kade {to lu|eto moàt da razmenuvaat idei i raspravaat za pra{awa, {to se spored nivno mislewe va`ni za zaednicata, vo istorijata igrale va`na uloga vo konstituiraweto na modernoto civilno op{testvo. Vo mislite gi imam kafeanite i salonite. Denes korisnicite na kompjuterskite komunikaciski mreì razgovaraat ili zaneseno raspravaat vo elektronski kafeani i virtualni saloni.

Toa se prostori kade {to lu|eto so upotrebata na mre`na arhitektura moàt me|u sebe da

komuniciraat i so toa da sozdadat virtualni zaednici. Tie virtual ni prostori na neformalni

komunikacii se i prostori kade {to navistina se sozdava nova kultura. Tokmu zatoa mislam

deka itno treba da se sozdadat {to e mo`no pove} e takvi lokalni mreì i virtualni prostori,

koi{to vo oddelni gradovi, dràvi i vo globalen pogled } e im ovozmoàt na lu|eto komunikacija

preku toj medium.

Razgovaral: Marjan Kokotizvor: âsopis za kritiko znanosti, 150-151

Prevod na dvata teksta: Ana Pejova

Margina #13-14 [1995] | okno.mk26

Georgi Stojanov

четвртиот дијалог помеѓу хилас и филонус за крајот на една наука или џорџ беркли, виртуелниот реалист одбранет

Filonus: Moj drag Hilasu, kakvo zadovolstvo ~ovek povtorno da te vidi. Kade be{e ovie nekolku

stoletija!

Hilas: Mili boè, prijatno sum iznenaden {to te sre} avam tuka. Toa mora da e uredeno od

samoto providenie, bidej} i od v~erave~er samo ti si mi na pa met. Vo v~era{nata rasprava, ti

be{e pretstaven kako nekoj {to go zasta puva najekstravagantnoto gledi{te {to dosega moèlo

da mu padne na um na ~oveka, imeno deka ne postoi takvo ne{to kako nezavisna realnost {to

im pripi{uva (priozna~uva) vistinitosni vrednosti na na{ite teorii za nea, deka duri i

zborot vistina e besmislen i prazen zbor i ne{to sli~no na toa...

Filonus: Milosrden i dobar Hilasu, ajde da napravime eden dogovor: Jas } e ti gi obelodenam

moite uveruvawa a potoa } e vidime dali } e proizleze deka ti koj se drì{ na sprotivnata

strana, vrz osnova na toa gledi{te, si pogolem skeptik i zastapuva{ pove} e paradoksi i

neprikladnosti za zdraviot razum, otkolku jas.

Ne moàm da odbijam takov predlog.

Filonus: Dobro, dozvoli mi prvo da go obrazloàm tvrdeweto deka nie, pripadnicite na vidot

Homo Sapiens zaedno so site ostanati ìvotni i rastenija, sme emergentni (projavuva~ki)

teorii...

Hilas: ?!?

Filonus: Se razbira, zborot teorija ovde ne treba doslovno da bide sfaten. Negovata smisla

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 27

e deka nie, kako organizmi, ja odrazuvame, ili opi{uvame realnosta, t.e. okolinata ako taka

pretpo~ita{, na istiot na~in na koj se pretpostavuva deka toa go pravat takanare~enite

nau~ni teorii. Procesot na pravewe na teorii zapo~na koga se pojavi prviot ednokleto~en

organizam. Kleto~nata membrana ja obeleà tokmu prvata podelba pome|u "nabquduva~ot

subjekt" i nabquduvaniot svet'. Evolucijata moè da se gleda kako proces na sozdavawe na s$

pokompleksni i posofisticirani teorii.

Hilas: A {to e so vistinitosnata vrednost na ovie tvoi "bio-teorii"?

Filonus: Pa zemi go na primer pra{aweto "Dali e vistinita teorijata-tigar?" ili 'Dali na

teorijata-majmun pove} e treba da & se veruva otkolku na teorijata-tigar?" Ovie pra{awa se

o~evidno besmisleni. Vo ovaa dlaboka analogija ednostavno nema prostor za poimot Vistina.

Hilas: S$ u{te ne ja gledam vrskata...

Filonus: Trpenie prijatelu. Za razlika od ostanatite ̀ ivotni, del od teorijata-~ovek e za nego

samiot i obi~no se narekuva "jastvo" ili "um" ili "jas". Mno{tvoto sebstva {to go konstituiraat

~ove~koto op{testvo se karakterizira so edno drugo nivo od emergentni teorii: ôve~kite

Jazici. Sekoj jazik pretstavuva razli~na teorija na realnosta. Te molam zabeleì Hilase,

deka pojavuvaweto na edna nova teorija ja menuva realnosta koja {to, pak, od svoja strana,

e reflektirana vo site teorii. Izvodot od ova e deka ne postoi nikakva ~ista hierarhiska

struktura kako {to se ~ini na prv pogled. Ova posledno nivo, nivoto na projavuva~kite jazici-

teorii (moème da go narekuvame intelektosfera) e osnova na koja se pojavuvaat nau~nite

teorii. Pogledni ja ovaa slika:

Hilas: Ma ajde Filonuse, jas ne moàm da go progoltam ova. Neli e ova nekakva fatalisti~ka

gledna to~ka, mislam s$ da bide bio- i fiziolo{ki opredeleno...

Filonus: Ne sosema, drag prijatele. Moèbi bi moèl podobro da ti objasnam ako se posluàm

so primer od genetikata. [to podrazbirame koga velime deka oblikot na ne~ij nos e odreden

od negovite geni? Dali toa zna~i deka ako e dadena DNA-sekvencata moè da se predvidi

aktualniot oblik? Ne moè! Zo{to? Bidej} i postojat mnogu nivoa (na teorii) koi me|usebno si

vlijaat na direkten ili pozaobikolen na~in i kompleksnosta na procesite e daleku od na{ata

sposobnost da ja sfatime ili, podobro, daleku od mo`nosta taa voop{to da se sfati. Faktot

deka do izvesna to~ka nie moème da predvidime nekakva makro karakteristika se dolì na

na{eto iskustvo deka ~ovek obi~no nalikuva na negovite roditeli.

Hilas: Sega pojasno moàm da vidam {to si mislel.

Filonus: Znaej} i ja tvojata naklonetost kon filozofijata, a osobeno kon epistemoligijata,

Margina #13-14 [1995] | okno.mk28

moàm da ti kaàm deka postojat mnogu zna~ajni paragrafi vo taa literatura {to se mnogu

bliski do opisot {to go dade. Na primer, pro~itaj go ova:

"...Totalitetot (sevkupnosta) od na{ite takanare~eni znaewa ili uveruvawa, po~nuvaj} i od

najobi~nite raboti od geografijata i istorijata do najdlabokoumnite zakoni na atomskata

fizika ili duri na ~istata matematika i logika, se od ~ovekot sozdadena fabrika koja{to

zavleguva vo iskustvoto samo po rabovite. Ili, da go smenime pogledot, celokupnata nauka e

kako pole na sila ~ii grani~ni uslovi se iskustvoto. Konfliktot so iskustvoto na periferijata

predizvikuva preureduvawa vo vnatre{nosta na poleto. (...) Prevrednuvaweto na nekoi iskazi

naloùva prevrednuvawe na ostanatite, poradi nivnite zaemni logi~ki vrski - logi~kite zakoni

pak se ednostavni poznati ponatamo{ni elementi na sistemot, poznati natamo{ni elementi

na poleto. (...) Moè da dojde do toa bilo koj iskaz da se smeta za vistinit, ako napravime

dovolno golemi preureduvawa na drugo mesto vo sistemot ..."

Ova e izvadok od Kvajnovata kniga "Od logi~ka gledna to~ka".

Kade e ovde VISTINATA? Klu~niot poim e ekvilibrium od silite vo sistemot. Potpolno se

soglasuvam so slikata pretstavena vo citatot so isklu~ok na eden detaq: Ne postojat nikakvi

granici pome|u celokupnata nauka (teoriite na naukata) i iskustvoto, ako samoto iskustvo

e mnoèstvo od teorii (na drugi nivoa) kako {to rekov. Prepro~itaj go samo ova "rabovi",

"granici, kleto~na membrana, dali ti zvu~i poznato? Sega e jasno zo{to karnapovskite obidi

da se pro~isti prirodniot jazik od apriornite teoretski termini, se utopiski proekti. Duri

i ako slobodno ja poednostavime slikata i pretpostavime deka navistina postojat takvi ne{ta

kako empiriski fakti nie imame samo eden kone~en broj od niv vrz koi moème da gi gradime

na{ite teorii. Zatoa postoi beskone~en broj od teorii {to gi objasnuvaat nabquduvanite

fenomeni. Ne postoi NIKAKOV razlog edna da bide pretpo~itana na smetka na drugite osven

moèbi estetski. U{te edna{, kade e vistinata?

Hilas: Moram da priznam Filonuse, deka na~inot na koj gi postavuva{ ne{tata izgleda sovr{eno

razloèn.

Filonus: Stabilen ili stabilizira~ki e podobar zbor...

Hilas: ...No s$ u{te ne moàm da se pomiram so pomislata deka vo taa {ema pretstavuvam samo

edno nivo od pove} e, kako nekakov potporen materijal naselen so neobi~ni teorii-ìvotni

i duri nesvesen za najgolemiot del od niv. Da ne ja spomnuvam besmislenosta na naukata bez

poimot na vistinata. Ako voop{to ima smisla vo ovoj kontekst moàm li voop{to da go pokrenam

pra{aweto za objasnuvawata za koi se pretpostavuva deka treba da ni gi dade naukata?

Filonus: Ako moàm da ti pomognam, dopu{ti mi da go kaàm slednovo: koga poimot na

vistinata be{e voveden toj neposredno go implicira{e konceptot na dokaz (za da prifati{

edna teorija mora{ da dokaè{ deka e vistinita). No za da dokaè{ iskaz od nekoja teorija

mora da ja pokaè{ negovata vistinitost so pomo{ na nekoja prifatena procedura. Rekurzijata

ovde e o~igledna. Bea predloèni razli~ni re{enija za ova. Sekako edno od najopstojnite e

uveruvaweto deka postoi nekakvo vrodeno ili prirodeno znaewe so koe site se soglasuvame

i na koe ne mu e potreben nikakov dokaz. A {to e ova ako ne fatalizam na delo... [to se

odnesuva do objasnuvawata, treba da kaàm deka ona {to e ili ona {to bi trebalo da se smeta

za objasnuvawe e slabo razbirano. Dali se tie sredstva koi moàt da ja presvrtat (promenat)

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 29

na{ata sostojba na umot do sostojba koja {to ne sodrì kakvi bilo pra{awa za pri~inite?...

Patem, mi se dopa|a na~inot na koj go svrza kontekstot so smislata...

Hilas: Pretpostavuvam i deka ne veruva{ vo progres vo nau~niot progres.

Filonus: Ne ako toa zna~i deka teoriite stanuvaat s$ pokompletni i povistiniti. No da ako toa

zna~i deka tie stanuvaat pokompleksni i im sluàt na na{ite s$ pogolemi i s$ posofisticirani

potrebi. Baranata kompletnost e vo princip nevozmo`na bidej} i tokmu samoto pojavuvawe na

teorijata go menuva objektot za koj se pretpostavuva deka taa treba da go objasni.

Hilas: [to podrazbira{ pod kompleksnost na edna teorija?

Filonus: Moè{ da razmisluva{ za nea kako za funkcija na brojot i orientacijata na vektorite

na sila od Kvajnovoto pole na sila.

Hilas: Zatoa se ~ini deka ti se soglasuva{ so Fejerabend, Lakato{, Kun i nivnite kolegi,

neprijatelite na naukata?

Filonus: Tie se pogre{no obvineti od strana na prirodnonau~nicite kako neprijateli na

nivnite nauki. Vsu{nost nivnoto pojavuvawe go obeleà krajot na edna nauka: epistemologijata,

koe{to s$ u{te treba da se razbere. Dozvoli mi sega Hilase da te pokanam vo mojata laboratorija.

Sakam da ti pokaàm ne{to.

***

Filonus: Te molam dojdi ovde. Sakam da ti go pokaàm mojot nov sistem na virtualna realnost

nare~en PROVIDENCE (PROgram for VIrtual Description of the empirical evidENCE - programa za

virtualen opis na empiriskiot dokazen materijal.) Toa e mojata panacea za site stradanija

na naukata.

Hilas: Molam?

Filonus: Siguren sum, Hilase, deka znae{ {to e sistem na Virtualna Realnost.

Hilas: Da, gore-dolu.

Filonus: Dobro toga{, kako {to sigurno pretpostavuva{ zad sekoj VR sistem, ako ne e nekoj

trivijalen, postoi nekakva nau~na teorija za realnosta. Sega moème da go definirame poimot

Verodostojnost na teorijata. Verodostojnosta vo ovoj kontekst go ozna~uva stepenot do koj VR

sistemot zasnovan na taa odredena teorija e transparenten za realnosta na ~ove~kiot subjekt

koj go upotrebuva. Kolku teorijata e poverodostojna se dobiva podobar VR sistem.

Hilas: I kakomisli{ sega ova da gi izlekuva "site stradanija".

Filonus: Razmisli samo malku za ova: Ne treba da bide{ ekspert za da ja primenuva{ teorijata

i da ja koristi{ na onoj na~in na koj {to saka{. Ne treba da go u~i{ nejziniot formalizam,

moè{ ednostavno da vleze{ i da ja ìvee{. Ako si staromoden i s$ u{te saka{ da mu dade{

nekakvo zna~ewe na zborot VISTINA moè{ da go definira{ nego kako razlean predikat koj

go izrazuva stepenot na tvojata ubedenost vo toa kolku se ~ini realen VR sistemot. Stepenot

na ubedenosta zavisi isto taka i od sofisticiranosta na subjektot i moè da se dobie preku

procedurata za DOKA@UVAWE, {to zna~i preku procesot na ìveeweto na teorijata. Ako

bara{ objasnuvawe moè{ da go koristi{ izvorniot kod (source code) na VR programata. U{te

Margina #13-14 [1995] | okno.mk30

pove} e, zavisno od tvojot tekoven epistemolo{ki stav, ti moè{ da bira{ me|u razli~nite

implementacii na istata VR programa zasnovana na razli~ni programira~ki paradigmi

(proceduralni, deklarativni, objektno orientirani jazici...).

Hilas: Ova me potsetuva na Tjuringoviot Test...

Filonus: Milo mi e {to zabeleà. Navistina ova e edna generalizacija na Tjuringoviot Test

i jas ja narekuvam TTT (Tjuringov Test za Teorii). Generalizacijata izgleda sosema prirodno

bidej} i originalniot TT e test za teorii na eden fragment na realnosta, imeno, teoriite za

~ove~kiot um. Si zemam sloboda da te potsetam za eden na{ odamne{en dijalog vo koj raspravavme

za postoeweto na materijalen svet nezavisen od Duhot koj go percipira.

Hilas: I koga se soglasivme za neplauzibilnosta na eden takov stav.

Filonus: To~no taka. Ovie VR sistemi se ~ini deka se prekrasna ilustracija na principot

deka esse e percipi. Jas navistina sakam da ja spodelam so tebe radosta i zabavata {to ja imav,

koga kontemplirav na ovaa tema.

Hilas: Nestrpliv sum da ~ujam!

Filonus: Pa, najnapred se obidov da pronajdam edna zadovoluva~ka definicija na poimot na

"postoewe" vnatre VR svetot. Dojdov do ova: Sekoj objekt {to moème da go zabeleìme vo VR e

rezultat na nekoj segment od programskiot kod. Ovoj segment od kodot ostanuva vo miruvawe s$

do momentot koga treba da bide startuvan. Na primer, ako jas sum vo edna VR soba, programskiot

segment za prikaùvawe na slika koja visi na yidot zad mene nema da bide aktiviran s$ dodeka

ne ja svrtam mojata glava kon toj yid. Ako ja imame slednata definicija "Objektot E (ili POSTOI)

vo VR ako soodvetniot programski segment e startuvan" se ~ini deka taa e doslovna primena na

principot esse e percipi: Objektot ne postoi osven ako ne e percipiran. Ve} e postojat VR sistemi

so mo`nost za pove} e od eden korisnik taka {to moème da kaème deka: Objektot ne postoi

(osven) ako ne e percipiran od strana na barem eden subjekt. Koga nema nikakvi subjekti vo

VR sistemot, programata e vo sostojba na miruvawe samo kako mo`nost obezbedena od strana

na Providenieto.

Hilas: Bi sakal da go ~ujam komentarot na stariot Berkli za ova.

Filonus: I jas.

referenciBassnet-McGuine, Translation Studies, Methuen, 1980Dennet D., Consciousness Explanaid, Little, Brown and Co., 1991Fraassen B., The Scientific Image, Clarenoon Press, 1987Hofstadter D., Godel, Esher, Bach: An Ethernal Golden Braid, Vintage Books, 1980.Quine W., From a logical point of view, Harvard University Press, 1953

tekstov prvobitno e objaven na angliski vo knigata Ve{ta~kata inteligencija na S. Boìnovski.

prevod: @arko Trajanoski

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 31

Wittgenstein

Margina #13-14 [1995] | okno.mk32

G. Varnok

витгенштајн(G. J. Warnock, English Philosophy Since 1900, 1969)

1. јазик

Nema nikakvo somnevawe za toa deka najmo} no i najra{ireno vlijanie vrz filozofskata

praktika vo ovaa zemja denes ima Ludvig Vitgen{tajn. Objasnuvaweto na negovoto delo i efektite

od nego e soo~eno so osobeni te{ko tii; no mora da se napravi obid da se obezbedi edno, bez

somnenie provizorno, i vo golema mera nesovr{eno objasnuvawe. Vo ovoj pogled postojat

razli~ni pri ~ini {to predizvikuvaat te{kotii. Na prvo mesto, hronologijata e na nekoj na~in

konfuzna. Vitgen{tajnoviot Tractatus be{e objaven vo 1921 a vo prevod na angliski, slednata

godina. Slednite nekolku godini toj ìvee{e vo blizinata na Viena, odrùvaj} i vo toa vreme

bliski kontakti so filozofite od Vienskiot krug, iako ne stana negov ~len; Od 1912 do 1914

toj prestojuva{e vo Anglija, po mi nuvaj} i izvesen del od toj period vo Kembrix, kako u~enik na

Rasel. Toj se vrati vo Kembrix vo 1929 godina i od toj datum pa natamu negovoto filozofsko

delo zapo~na da se zdobiva so sosema razli~en karakter. Kako i da e, od eden ili od drug razlog,

toa be{e nekolku godini pred javnosta da bide zapoznaena so ovie novi dostreli. Ne samo {to

Vitgen{tajn ni{to ne publikuva{e; se ~ini isto taka deka mnogu im se sprotistavuva{e i na

objavenite dela od strana na onie na koi im bea nameneti negovite idei. Pominaa nekolku

godini pred da stanat dostapni napisite {to go nosea noviot karakter, pa i ovie ne bea avtori-

zi rani od samiot Vitgen{tajn. Vo isto vreme interesot za negovoto delo be{e tolku silen vo

razni nasoki taka {to glasinite za nego postignaa zna~ajna, iako napolu tainstvena aktuelnost.

Ovie ne bi trebalo da se smetaat, se razbira, kako kone~ni i avtoritativni; no od 1953 god.,

koga posthumno bea objaveni negovite Filosofski ispituvawa, pove} e zapadni filosofi

nekolku godini bea vo pogolema ili pomala mera bliski so trendot na negovoto delo. Te{ko e

i re~isi nevozmo`no da se kaè kolku, po 1929 godina, be{e ra{ireno negovoto vlijanie. Toa

be{e sekako na{iroko rasprostraneto daleku pred 1953 godina no specifi~nite okolnosti

na negovoto ra{iruvawe onevozmoùvaat precizen istoriski opis.

I samiot opis na negovoto delo e isto taka obremenet so posebni te{ko tii. Filosofskite

ispituvawa duri ne li~at na nitu edno od porane{ni te ili podocne`nite filosofski dela,

i re~isi sekako trpat daleku pogolema {teta od nivnoto povr{no recipirawe. Knigata se

sostoi od eden sled koncizni, ~esto slabo povrzani paragrafi; kako {to veli Vitgen{tajn, taa

patuva "niz edno {iroko pole od mislovni raspatija vo sekoja nasoka"; taa e polna so neodgo-

voreni pra{awa, neistaknati aluzii, imaginarni dijalozi, sliki, metafori i epigrami. Nekoj

duri moè da se za~udi kako ovaa plamena bele`nica e povrzana so podredenite, dekorirani,

argumentativni raspravi na ostanatite porane{ni i podocne`ni filosofi. Dali taa voop{to

mu pripa|a na istiot predmet? Se razbira, fakt e deka mu pripa|a; voop{to ne e lesno da se

Margina #13-14 [1995] | okno.mk 33

Маргина 13-14 · 2 margina #13-14 [1995] | okno.mk Жарко Трајаноски,...

Documents